Mineva 22 let od pekrskih osamosvojitvenih dogodkov

JLA je na današnji dan pred 22 leti obkolila učni center v Pekrah z oklepniki in pripadniki vojaške policije ter z grožnjo hotela priti do vojaških obveznikov. Pripadniki 710. učnega centra in Teritorialne obrambe vzhodnoštajerske pokrajine so bili nepopustljivi, v bran samostojnosti nove države pa so se jim pridružili tudi številni civilisti. Pod oklepnikom je tako umrla prva žrtev slovenskega osamosvajanja, občan Miklavža pri Mariboru Josef Simčik.

Osamosvojitveni proces v Sloveniji so zaznamovali tako priprave kot tudi sami neposredni dogodki, ki so bili povezani predvsem z nastajanjem slovenske vojske. Prav dejstvo, da je Slovenija organizirala vojsko kot atribut države, ter je maja 1991 v Pekrah in na Igu pri Ljubljani začela z usposabljanjem prvih slovenskih nabornikov, je bilo za takratne voditelje Jugoslavije eden največjih izzivov. To so jemali celo kot žalitev.

JLA je zato v Pekrah pokazala, da se ne bo odrekla poseganju v politično življenje. Dogodki ob učnem centru so bili jasno znamenje, da bo posegla v mirno uresničitev na plebiscitu izražene volje državljanov in državljank Slovenije o suverenosti in samostojnosti svoje države.

Pekrski dogodki so pokazali, da bo JLA nasilno posegla v proces osamosvajanja, tudi slovenska oblast je v celoti in dokončno spoznala, da bo osamosvojitev krvava in vojaška. Pekre so prvič pokazale sožitje med oboroženimi in neoboroženimi oblikami odpora. Neoboroženi civilisti so se pod Pekrami postavili v bran svojih vojakov. Ta zgodovinska okoliščina je imela prav posebno težo.

Dogodki v Pekrah niso bili naključje, ampak skrbno načrtovana akcija JLA, ki naj bi pripeljala do ustavitve osamosvojitvenih procesov, čemur so se razumno in preudarno uprli vojaki Teritorialne obrambe. Pekrski učni center se je skupaj z neposredno okolico v času omenjenih dogodkov spremenil v pravo malo trdnjavo. Namero takratne JLA je prekinil tudi spontani odziv Mariborčanov in Mariborčank, ko so najprej mirno demonstrirali pred učnim centrom, potem pa iz dneva v dan vse samozavestneje tlakovali pot svoje samostojnosti.

Minister za obrambo Roman Jakič je na sobotni osrednji slovesnosti izrekel priznanje vsem udeležencem pekrskih dogodkov. Dejal je, da se zaveda, da je takrat šlo zelo zares in da se je prav v Pekrah pred 22 leti določala prihodnost slovenskega naroda. Kot je dodal, je biti domoljuben v času miru lepa in potrebna drža, biti domoljuben in tvegati svoje življenje za mlade sorojake in za domovino, katere samostojnost še ni zagotovljena, pa je odločitev, ki zahteva veliko poguma.

Sicer pa je to le eden od štirih spominskih dnevov Maribora, ki občinski praznik obeležuje 20. oktobra, na dan, ko je bila štajerska prestolnica prvič omenjena v pisni listini iz leta 1164. Poleg 23. maja so spominski dnevi še 29. april, ko je bila leta 1941 izvedena prva oborožena akcija mariborskih domoljubov v Volkmerjevem prehodu, 4. september, ko je leta 1859 škof Anton Martin Slomšek prenesel v Maribor sedež škofije in 23. november, ko je leta 1918 general Rudolf Maister osvobodil Maribor. (sta)

Foto: sl.wikipedia.org