Po letih zamud in zapletov je v državah članicah schengenskega območja z današnjim dnem vendarle zaživel schengenski informacijski sistem druge generacije SIS II. Kot so za STA povedali na generalni policijski upravi (GPU), državljani tega neposredno ne bodo občutili, jim pa nov sistem vsekakor prinaša višjo raven varnosti.
Schengenski informacijski sistem je največji informacijski sistem za javno varnost v Evropi. Omogoča hitrejšo in enostavnejšo izmenjavo podatkov med nacionalnimi organi mejnega nadzora, carinami, policijami in organi za izdajo vizumov. Je eden od osnovnih temeljev schengenskega območja, v katerem je bil nadzor na skupnih notranjih mejah odpravljen.
Uvedba SIS II prinaša nekatere tehnične spremembe in nove funkcionalnosti, ki bodo odpravile določene omejitve in pomanjkljivosti sedanjega sistema ter ga naredile varnejšega. Nov sistem tako na primer omogoča uporabo biometričnih podatkov, vnos novih kategorij podatkov, vključitev novih držav ter večje povezovanje različnih razpisov.
SIS II ljudem prinaša “višji nivo varnosti”, je za STA zatrdil vodja sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje v upravi kriminalistične policije GPU Dušan Kerin. Obenem je pojasnil, da državljani prehoda na nov sistem ne bodo neposredno občutili.
Kot funkcionalno novost SIS II je Kerin izpostavil obdelavo večje količine podatkov kot doslej. Že v dosedanjem sistemu je bilo okoli 50 milijonov različnih razpisov, sedaj pa se bo to število še podvojilo – predvsem zaradi uvedbe novih kategorij podatkov, pa tudi zato ker bo odslej možna vključitev novih držav v sistem – npr. Romunije, Bolgarije in tudi Hrvaške.
Nove kategorije podatkov, ki so del SIS II, so industrijska oprema, kontejnerji, letala, plovila in vrednostni papirji. Te doslej niso bile nikjer zabeležene, tako da so se morali nacionalni organi glede njih medsebojno obveščati z depešami.
Poleg tega nov sistem omogoča vnos biometričnih podatkov, s čimer se zmanjšuje možnost za zlorabo identitete, in dodajanje prilog, kot so evropski priporni nalogi, fotografije in prstni odtisi, k razpisom, kar bo zelo pospešilo delo policije.
Posebej pomemben kvalitativen preskok naprej je še povezovanje razpisov. Kaj konkretno to pomeni, je Kerin ponazoril s primerom, ko neka oseba ugrabi drugo in pri tem uporabi ukradeno vozilo. Odslej bodo lahko namreč te tri razpise – za ugrabitelja, ugrabljenca in vozilo – med seboj povezali.
“Ne glede na to, s katero entiteto bodo imeli organi pregona opravka, bodo vedeli, da gre v principu za različne dogodke, ki pa so med seboj povezani,” je pojasnil.
Vzpostavitev SIS II sicer zamuja vrsto let. Med drugim naj bi nov sistem živel že ob širitvi schnegna leta 2007, ko je članica tega območja postala tudi Slovenija. Nove države so se nato namesto na SIS II na skupni schengenski informacijski sistem priključile na podlagi alternativnega sistema, imenovanega SIS I za vse.
Kot je pojasnil Kerin, je bila razlog številka za zamude izredna kompleksnost sistema, res pa je, da so obstajale tudi določene težave pri samem projektu, od težav na centralni aplikaciji do pomanjkljive opredelitve projekta in dokumentacije zanj. Slovenija je sicer svoje delo opravila v predvidenih rokih in imela pri tem zelo dobre rezultate, je zatrdil. (sta)

