Iz PEN-a zaradi nedemokratične izključitve Janše izstopila tudi Prešernov nagrajenec Jože Snoj in tržaški pisatelj Boris Pahor

Zaradi izključitve nekdanjega premierja Janeza Janše iz Slovenskega centra PEN je završalo med kulturniki. Več jih je v preteklem tednu zaradi tega že izstopilo iz tega združenja. Protestno je iz njega izstopil še lanskoletni Prešernov nagrajenec Jože Snoj. »Zainteresirano javnost obveščam, da sem 29. 3. 2013 stopil iz Društva slovenskih pisateljev in slovenskega P.E.N., ker ta čas nista vredna svojega namena.«

Spomnimo. Upravni odbor Slovenskega centra PEN je Janšo izključil zaradi več javnih izjav, ki naj ne bi bile v skladu s temeljno listino mednarodnega PEN. Nekateri člani to potezo razumejo kot omejevanje svobode govora. Iz centra sta zaradi tega najprej odstopila Tone Kuntner in Alenka Puhar, sledila sta jima Andrej Capuder in ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres.

Pisatelj Drago Jančar, ki je Janšo, takrat preganjanega publicista, tudi predlagal za člana PEN, kot je poudaril za STA, iz centra še ni izstopil. Kot je dejal, čaka na zapisnik upravnega odbora s seje, ko se je odločalo o izločitvi Janše iz društva. Jančar je še poudaril, da je člane na problem izključitve opozarjal že takrat, ko je o tem presojalo častno razsodišče Slovenskega centra PEN. Tedaj je namreč iz centra izstopila Puharjeva, zato se je Jančar vprašal, ali penovcem “ne da misliti, da iz centra izstopa tako dejavna borka za človekove pravice”.

Za izstop iz centra PEN se je odločil tudi slovenski konzul v Trstu Dimitrij Rupel, ki je v svoji izstopni izjavi zapisal, da je presenečen nad izključitvijo Janše ter meni, da je izključitev “velik madež za slovensko pisateljsko skupnost in za slovensko kulturo”.

“Janša je postal član PEN v začetku slovenske pomladi, ki je ravno po zaslugi ljudi, kot je on, Slovencem prinesla samostojno državo in vzpon na svetovnem prizorišču. PEN je nekoč ljudem, kot je Janša, predstavljal oporo in zatočišče pred pritiski skorumpirane jugoslovanske države in njenih slovenskih oprod,” je zapisal Rupel in dodal, da se po izključitvi Janše ne more istovetiti z delovanjem PEN oziroma z ljudmi, ki so “nekdaj čudovito organizacijo solidarnosti kritičnih intelektualcev pripeljali v položaj nestrpnega političnega trobila”.

Tržaški pisatelj Boris Pahor pa je zadnji v vrsti, ki je izstopil iz Slovenskega centra PEN po odločitvi upravnega odbora PEN, da izključi nekdanjega premiera Janeza Janšo. Kot je Pahor dejal za spletni portal slomedia.it, zapušča PEN, ker meni, da ta ne sme slediti politiki.

Podpredsednik Slovenskega centra PEN Tone Peršak za STA ni želel komentirati odstopov in poudaril, da se ne bodo odzivali na vsak komentar, ker ne želijo razplamteti javnih polemik. “Nekateri člani odločitev podpirajo in se jim zdi prav, drugi ne,” je opisal vzdušje v društvu. Spomnimo: danes smo na Politikis.si objavili pismo, ki ga je iz slovenskega centra PEN-a po stalinistični metodi izključeni Janez Janša pisal začasnemu predsedniku PEN-a Tonetu Peršaku. V njem se Janša upravičeno sprašuje, kako naj se človek sploh pritoži na sporočilo za javnost, ki so mu ga uradno poslali iz PEN-a.

Članica upravnega odbora Ifigenija Simonović je za STA povedala, da je bila takšna volja večine, da pa je bila sama osebno proti izključitvi. Kot pravi, bo vedno zagovarjala svobodo govora. “Moramo slišati tudi nasprotna mnenja, mnenja ljudi, s katerimi se ne strinjamo, in potem pretehtati njihove izjave,” pravi Simonovićeva in dodaja, da je mogoče iz društev po mili volji izstopati, izključitev nekoga pa je stvar zgodovinske odločitve. “In tukaj je šlo za to, da se pisatelji niso strinjali s politiko ministrstva za kulturo, z izjavami glede izbrisanih in tako dalje in tega se je nabralo toliko, da je prevladal gnev, ki je bil usmerjen neposredno proti Janši,” je dejala pesnica in esejistka.

Pesnik, esejist in prevajalec Brane Senegačnik pa je, kot je povedal za STA, odstopno izjavo na PEN poslal danes dopoldne. Kot je pojasnil, ga je zmotila predvsem argumentacija upravnega odbora, saj v njej ni oprijemljivih argumentov. Je pa po njegovih besedah iz nje mogoče zaznati vzdušje, ki je nenaklonjeno ali celo sovražno do individualne odgovornosti in do individualnega presojanja človeka, kar pa je po njegovem prepričanju ravno nasprotno temu, kar je duh in smisel PEN – obramba človeške individualnosti.

Lanskoletni Prešernov nagrajenec Jože Snoj je prav tako zapustil slovensko PEN-ovo nedemokratično združbo.

Foto: siol.net