Tudi Banka Slovenije za letos napoveduje 1,9-odstotni upad BDP
Slovensko gospodarstvo se bo letos po ocenah Banke Slovenije skrčilo za 1,9 odstotka. S tem Banka Slovenije sledi petkovim napovedim Umarja. Gospodarska rast naj bi se obnovila prihodnje leto, a bo znašala le skromnih 0,5 odstotka.
“V letošnjem in prihodnjem letu bo veliko odvisno od tega, kar bo naredila država,” je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Kot je pojasnil, je nujen jasen signal, da obstaja namen stabilizirati gospodarski položaj.
V Banki Slovenije v kratkem pričakujejo program vlade. “Pričakujemo, da bo naravnan stabilizacijsko,” je dejal Kranjec in izrazil zaskrbljenost zlasti nad dogajanjem v prihodnjem letu. “Napovedi kažejo na močno izboljšanje, vendar je to predvsem odvisno od mednarodnega okolja, še bolj pa od domače politike.”
Kranjec je bil odločen, da mora Slovenija zmanjšati proračunski primanjkljaj in začeti strukturne spremembe ter “mednarodnim trgom, od katerih smo močno odvisni, sporočiti, da se resno misli pri tej politiki”.
Negotovosti pri napovedanih ocenah so poleg tujega povpraševanja in dogajanja doma povezane z visoko brezposelnostjo. “Ta lahko ostane trajna,” je opozoril direktor analitsko raziskovalnega centra v Banki Slovenije Damjan Kozamernik.
Prav zato preobrata domačega povpraševanja v pozitivno smer ne moremo pričakovati do leta 2015, so ocenili v Banki Slovenije. Zasebna in državna potrošnja ter investicije bodo letos in prihodnje leto imele k rasti bruto domačega proizvoda (BDP) negativen prispevek.
“Zasebna potrošnja bo letos k BDP imela za tri odstotne točke negativnega prispevka,” je orisal Kozamernik. Tudi okrevanje investicij bo zelo počasno. Pozitiven prispevek naj bi imele šele leta 2015.
Tendence v predelovalnih dejavnostih se od leta 2011 sistematično poslabšujejo. S tem se zaostrujejo pogoji za poslovanje podjetij. Poleg oteženih pogojev zaradi manjšega domačega povpraševanja jih otežuje še tuje povpraševanje, s tem pa se pojavljajo oteženi pogoji financiranja.
Pozitivno k rasti BDP prispeva menjava s tujino. Ta bo v prihodnjih letih prinesla k rasti približno eno odstotno točko. Projekcije tekočega računa pa kažejo, da bo presežek v prihodnjih letih na ravni štirih do 4,5 odstotka BDP.
Glede inflacije ocenjujejo, da bo letos dosegla 2,3 odstotka, prihodnje leto 1,4 odstotka, leta 2015 pa 1,6 odstotka. “V teh pogojih ne pričakujemo močnih pritiskov. Pričakujemo razmeroma zmerno osnovno inflacijo na ravni okoli ene odstotne točke,” je dejal Kozamernik.
Napoved Banke Slovenije je tako v skladu z ocenami drugih domačih in mednarodnih ustanov in v luči precej spremenjenih okoliščin tudi precej slabša od pričakovanj lani jeseni, ko so v banki napovedovali še 0,7-odstotno nazadovanje gospodarske dejavnosti.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v petek za letos prav tako napovedal 1,9-odstoten padec BDP, prihodnje leto pa naj bi gospodarska rast znašala 0,2 odstotka.
Gospodarska zbornica Slovenije za letos napoveduje dvoodstotno krčenje BDP, v prihodnjem letu pa bo napovedih njihovih analitikov možna le 0,1-odstotna rast gospodarske dejavnosti.
Mednarodni denarni sklad in Evropska komisija Sloveniji za letos prav tako napovedujeta dvoodstotno krčenje gospodarstva, enak padec BDP pa pričakujejo tudi v Evropski banki za obnovo in razvoj.
V Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj medtem v zadnji napovedi iz lanskega novembra govorijo o 2,1-odstotnem upadu gospodarske dejavnosti. (sta)