Zgodilo se je pred 120 leti (5. november 1906): Marie Curie kot prva ženska predava na znameniti pariški Sorboni

Na pariški univerzi Sorbona je znamenita znanstvenica Marie Curie izvedla svoje prvo univerzitetno predavanje in postala prva ženska, ki je na tej ugledni ustanovi prevzela takšno pedagoško vlogo. Nekaj mesecev pred tem je njen mož in znanstveni sodelavec Pierre Curie tragično umrl v prometni nesreči.

Marie je prevzela njegove predavateljske obveznosti in vodstvo laboratorija. Predavalnica je bila nabito polna študentov, znanstvenikov in novinarjev, ki so želeli spremljati zgodovinski dogodek. Curiejeva je brez posebnega uvoda nadaljevala znanstveno temo, pri kateri je ostal njen pokojni mož. Leta 1908 je postala redna profesorica, leta 1911 pa prejela še drugo Nobelovo nagrado.

Življenjepis: Marie Curie (slovensko Marija Skłodowska-Curie) je bila poljsko-francoska fizičarka in kemičarka, pionirka raziskovanja radioaktivnosti. Odkrila je polonij in radij ter postala prva ženska z Nobelovo nagrado in prvi človek z dvema Nobelovima nagradama.

Od Varšave do Pariza

Rodila se je leta 1867 v Varšavi kot Maria Skłodowska. Leta 1891 je odšla v Pariz in študirala fiziko ter matematiko na Sorboni, kjer je spoznala fizika Pierra Curieja; poročila sta se leta 1895 in postala tesna raziskovalna sodelavca.

Prelomna odkritja

Po Becquerelovem odkritju sevanja urana je Curie sistematično raziskovala pojav, za katerega je uvedla izraz radioaktivnost. Z možem sta leta 1898 identificirala polonij, poimenovan po njeni domovini Poljski, in radij; njeno nadaljnje delo je omogočilo izolacijo in podrobnejše preučevanje radija.

Dve Nobelovi nagradi

Leta 1903 je Nobelovo nagrado za fiziko delila s Pierrom Curiejem in Henrijem Becquerelom za raziskave sevalnih pojavov. Leta 1911 je sama prejela Nobelovo nagrado za kemijo za delo na radiju in poloniju, s čimer je postala prvi človek, ki je Nobelovo nagrado prejel dvakrat.

Vpliv in zapuščina

Med prvo svetovno vojno je organizirala uporabo mobilnih rentgenskih enot, s katerimi so zdravniki lahko pregledovali ranjene vojake blizu fronte. Dolgotrajna izpostavljenost ionizirajočemu sevanju je škodovala njenemu zdravju; umrla je leta 1934 zaradi aplastične anemije, njeno delo pa je postavilo temelje pomembnemu delu sodobne jedrske fizike, radiokemije in medicinske uporabe sevanja.