Vizjak: Visoka podpora reformi trga dela kaže na zrelost politike

Poslanci so izredno sejo začeli s tretjo obravnavo zakona o delovnih razmerjih (ZDR), že takoj na začetku pa je prišlo do zapleta. V zadnjem trenutku je bil namreč vložen predlog dopolnila k ZDR, a ga predsednik DZ Janko Veber po krajšem premoru ni sprejel, saj se je seja že začela. Dopolnilo se je sicer nanašalo na dodatno zaščito starejših delavcev.

Andreja Černak Meglič (SD) je v tej luči opozorila, da ZDR po zadnjih navedbah sindikatov ni usklajen. Prepričana je, da je delodajalce na koncu minila volja za pogajanja in niso omogočili dogovora glede omilitve prehodnega obdobja varovanja pravic starejših pred odpuščanjem. “Briljanten minister” za delo Andrej Vizjak je tu odpovedal, je bila kritična. Dodala je, da ZDR delodajalcem prinaša kar 38 ukrepov, sindikatom pa zgolj 15.

Razočarana je bila tudi Barbara Žgajner Tavš (PS). Kot je opozorila, je to dopolnilo podpiral tudi Vizjak. V tej luči je obžalovala, da “ni zmogel poguma”, da bi prišlo do njegove uveljavitve. Po besedah Žgajner Tavševe se sicer v PS zavedajo, da je treba, če na eni strani nekaj daš, na drugi strani nekaj vzeti.

Jana Jenko (DeSUS) se je strinjala, da so delodajalci z ZDR iztržili mnogo več kot sindikati. Ob tem je izrazila razočaranje, da ne bo prišlo do sprva predvidenih kvot za zaposlovanje za določen čas. Ker je delavec vse manj zaščiten, upa, da bo do novih sprememb tega zakona prišlo čim prej. Delodajalcem pa je očitala, da se želijo vrniti 100 let nazaj, ko je delavec delal za minimalno mezdo.

Da se z reformo ne strinjajo vsi socialni partnerji, je opozoril tudi Rihard Braniselj (DL). Spomnil je, da sporazuma ni podpisala Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), katere člani so ključni za preboj gospodarstva. ZDR po njegovih besedah ne predstavlja dobrega izdelka oz. prave reforme, zato pričakuje, da bo nova vlada čim prej pristopila k novim spremembam delovne zakonodaje, tako da se bo delodajalce razbremenilo sociale.

Jasmina Opec (SLS) se je strinjala, da ZDR ni oblikovan po potrebah in pričakovanjih gospodarstva. Tudi v SLS po njenih besedah menijo, da bi bilo treba bolj prisluhniti podjetnikom in obrtnikom. Verjamejo še, da bi morala biti zakonodaja bolj prijazna mladim.

Romana Tomc (SDS) je vztrajala, da je reforma rezultat kompromisa socialnih partnerjev in da predstavlja “bistven korak” naprej.

Podobne misli je izrazil tudi Jožef Horvat (NSi), ki je zato čestital vsem pogajalskim ekipam. Minister je po njegovih besedah oblikoval šolski model, kako se je treba pogajati.

Razprave pri tretji obravnavi novele zakona o urejanju trga dela (ZUTD) medtem praktično ni bilo.

ZDR oz. t. i. malo delavsko ustavo je podprlo 68 od 77 navzočih poslancev. Nekaj poslancev se je vzdržalo bodisi zaradi razočaranja sindikatov bodisi zaradi razočaranja delodajalcev. Za ZUTD je medtem glasovalo 83 od 84 navzočih poslancev. Ne zoper prvi ne zoper drugi zakon ni glasoval nihče.

Glavna cilja sprememb delovne zakonodaje sta zmanjšanje segmentacije in povečanje prožnosti trga dela. Reforma tako omejuje sklepanje pogodb za določen čas in agencijsko delo ter uvaja minimalno zaščito za ekonomsko odvisne delavce. Sistema denarnih nadomestil za brezposelne ne spreminja, prinaša pa tudi več ukrepov za zaščito zaposlenih.

Poleg tega krepi notranjo prožnost, poenostavlja postopke zaposlovanja in odpuščanja ter uvaja začasna dela za upokojence. Hkrati znižuje odpravnine in skrajšuje odpovedne roke, plačan odmor za malico in dodatek na delovno dobo pa ostajata.

ZDR in ZUTD bosta začela veljati 30 dni po objavi v uradnem listu. (sta)

Foto: arhiv Demokracije