Leta 2011 je v Sloveniji 93 odstotkov oseb v starosti od 18 do 69 let govorilo vsaj en tuji jezik, med njimi jih je 15 odstotkov govorilo en tuji jezik, 32 odstotkov dva tuja jezika in 45 odstotkov tri ali več tujih jezikov, kažejo podatki statističnega urada.
Državni statistiki ugotavljajo, da je bilo število oseb, ki govorijo tri ali več tujih jezikov, v letu 2011 v primerjavi s podatki iz leta 2007 večje kar za 11 odstotnih točk. Nezanemarljivo pa je, da je bila v anketo iz leta 2007 zajeta tudi generacija, ki se je po obveznem predmetniku v osnovni šoli učila še srbohrvaščino, ki zdaj prav tako velja za tuji jezik. Po podatkih iz te ankete je namreč srbohrvaščina za angleščino in nemščino, tretji najpogostejši tuji jezik, ki ga govorijo prebivalci Slovenije v starostni skupini od 18 do 69 let.
Razlike v znanju posameznih tujih jezikov so odvisne od starosti in izobrazbe oseb, sporoča včeraj objavljena statistika. V letu 2011 je angleški jezik govorilo 85 odstotkov oseb od 25. do 34. leta starosti, medtem ko je v starostni skupini od 35 do 49 let angleško govorilo 67 odstotkov in v starostni skupini od 50 do 64 let 45 odstotkov vključenih v raziskavo.
Znanje tujih jezikov je v veliki meri povezano tudi z izobrazbo. Angleško govori 92 odstotkov višje- in visokošolsko ter 70 odstotkov srednješolsko izobraženih prebivalcev. Med osebami z osnovnošolsko ali s še nižjo izobrazbo delež govorcev angleščine zdrsne na 33 odstotkov.
Nemščina kot prvi tuji jezik se počasi umika iz predmetnikov osnovnih in srednjih šol. V šolskem letu 1977/78 se je namreč nemški jezik kot prvi tuji jezik učila četrtina populacije osnovnošolcev in dijakov, v letu 2010/2011 pa manj kot tri odstotke osnovnošolcev in manj kot sedem odstotkov srednješolcev. Nemščina kljub temu ostaja najpogostejša izbira za učenje drugega tujega jezika v šolah. Kot še kažejo podatki, se iz šolskih klopi vse bolj umikata francoščina in ruščina.
V Sloveniji se po podatkih statističnega urada tujega jezika že v predšoli uči kar 4,7 odstotka otrok. Trend se nadaljuje v osnovni šoli, kjer se del otrok tujega jezika uči že v prvi triadi devetletke, celotni populaciji pa je tuji jezik približan v drugi in tretji triadi osnovne šole. Od tega se kar 46 odstotkov učencev zadnje triade poleg obveznega prvega tujega jezika v okviru izbirnega predmeta uči še drugi tuji jezik.
Slovenski osnovnošolci se učijo povprečno 1,4 tujega jezika, kar je manj od evropskega povprečja, ki je 1,5 tujega jezika. Po številu jezikov, ki se jih učijo osnovnošolci, je precej pred drugimi državami Luksemburg z 2,5 tujega jezika. Slovenski dijaki se učijo povprečno 1,6 tujega jezika. Ta podatek nas skupaj s Švedsko, Poljsko, Latvijo in Bolgarijo uvršča na osmo mesto v Evropski uniji.
Slovenska statistika še kaže, da je slovenščina za 87 odstotkov prebivalcev Slovenije materni jezik, preostalim 13 odstotkom pa predstavlja tuji jezik. Zanimanje tujcev za učenje slovenskega jezika narašča, saj je število zainteresiranih v primerjavi z letom 2005/2006 za skoraj petkrat večje.
Pred evropskim dnevom jezikov, ki ga že 11. leto praznujemo 26. septembra, so se opozarjanju o pomenu učenja tujih jezikov pridružile številne države in organizacije. Letošnji poudarek svetovnega dneva je predvsem na učenju manj razširjenih jezikov, ki se jih ljudje redkeje učijo, jezikom migrantov in znakovnim jezikom. Trenutno je v svetu več kot 6000 jezikov, v ozadju vsakega pa je drugačna kultura.(sta)
