Vizjak reformo trga dela označil za prvo prioriteto ministrstva

V Sloveniji imamo namreč na eni strani svet zaposlenih, ki so tako rekoč nedotakljivi, na drugi pa svet tistih, ki vstopajo na trg dela in so večinoma deležni različnih prekernih oblik zaposlitve, je povedal Vizjak.

Čeprav se je minister izognil konkretnejšim predlogom, kako zmanjšati obstoječi prepad med različnimi oblikami zaposlitve, saj ne želi prejudicirati pogovorov s socialnimi partnerji, je vendarle ocenil, da ne bi bilo treba bistveno liberalizirati razlogov za odpoved zaposlitve, zato pa bi kazalo uvesti večjo prožnost pri prehajanju med različnimi delovnimi mesti, v določenih panogah, kot na primer v gradbeništvu, pa omogočiti večjo fleksibilnost delovnega časa.

Poleg trga dela je Vizjak kot prednostni nalogi izpostavil tudi pokojninsko reformo in ukrepe za oživitev gospodarstva. Prvo naj bi sprejeli prihodnje leto in jo nato uveljavili v letu 2014. Pri tem je Vizjak poudaril, da “če želimo imeti stabilno, pregledno pokojninsko blagajno in seveda tudi nek dolgoročen trend, ki bo to zagotavljal, potem moramo očistiti to blagajno vseh izdatkov, ki niso povezani s plačanimi prispevki”.

Predsednik odbora DZ za finance in monetarno politiko Andrej Šircelj (SDS) pa je izpostavil pomen nedavnega sprejetja rebalansa proračuna, saj ta pomeni, da se bomo zdaj hitreje približevali cilju t.i. zlatega pravila, ki nakazuje smer, na kateri bo temeljil razvoj v prihodnjih letih.

Rebalans je po njegovem mnenju prav tako dobra osnova za ustavitev padca bonitetnih ocen. Kot je posvaril, moramo najprej zaustaviti ta padec, sicer bo “cena financiranja našega razvoja predraga”.

Predsednik parlamentarnega odbora se je dotaknil tudi težav, ki po njegovem zavirajo vlaganja v Slovenijo. Pri tem je izpostavil zlasti počasnost pridobivanja potrebnih dovoljenj. Sam tako med bistvene ukrepe za gospodarsko rast prišteva administrativno “sprostitev” države, zagotovitev večje pravne varnosti in hitrosti pri delovanju sodišč, zlasti glede gospodarskih sporov, nenazadnje pa je napovedal tudi potrebo po spremembi insolvenčne zakonodaje.

Vizjak se je dotaknil tudi pogajanj s sindikati javnega sektorja in bolj kot sam uspeh pogajanj izpostavil, da je za vlado ključnega pomena, da so sindikati pristali na izhodišča socialnega sporazuma, pri čemer pa bodo prihodnja pogajanja še težka.

Možnost dviga davka na dodano vrednost sta tako Vizjak kot Šircelj označila za malo verjetno. Po Šircljevih besedah bo to sicer odvisno od proračuna za leto 2013, a če bo ta šel v smeri letošnjega, se to ne bi smelo zgoditi. Tudi Vizjak je dvig davka opredelil kot skrajno opcijo, če ne bi uspeli primanjkljaja spustiti pod tri odstotke, pri čemer je sam optimist, da dvig DDV ne bo potreben.

Glede dosedanjih prizadevanj za izgradnjo drugega železniškega tira med Koprom in Divačo je Vizjak ocenil, da bo za takšno investicijo potreben drugačen model, veliko priložnost v tem smislu pa sam vidi v formiranju logističnega holdinga.

Vizjak in Šircelj sta se sicer strinjala, da bo potrebno upravljanje državnega premoženja, ki je sedaj razpršeno, centralizirati, prav tako pa bi po Vizjakovem mnenju od določenih subjektov smeli pričakovati ustvarjanje večjega dobička. (sta)