V boj s Pahorjem za predsedniško mesto SD Lukšič, Vlačič in Jenko

Kot je za STA dejal Lukšič, ne ve, kdo je predlagal njegovo kandidaturo za predsednika SD. Sicer pa v tekmi računa na vse tiste v stranki, ki mislijo, da je v SD zadosti potenciala, da stranka ponovno poveča svoj vpliv. Pri tem Lukšič ne ločuje članstva glede na starost, spol in poklic.

Tudi Vlačič, sicer sedanji podpredsednik stranke, ne ve, kdo natančno je predlagal njegovo kandidaturo, ve le, da je bilo predlagateljev več. Kot je pojasnil, računa na podporo tistega dela članstva, ki ne išče “filozofskih rešitev, pa tudi ne vizionarskih pogledov v prihodnost”. Vlačič poudarja, da znotraj stranke nima skupin članstva, na katere še posebej računa, ali katerih podpora mu je že vnaprej zagotovljena. Stavi predvsem na tisti del članstva, ki si želi sprememb in ki išče nekoga, ki bo deloval povezovalno tako v stranki kot širše v levem političnem prostoru, je dejal.

Jenko pa pojasnjuje, da se je za kandidaturo odločil, ker si stranka že dolgo zasluži, da se malo prevetri vodstvo. Po njegovih besedah je namreč pomembno, da se otresejo bremena, da so ujetniki kulta osebnosti zdajšnjega predsednika. Prav tako pa je, kot poudarja, treba delati v smeri leve opcije socialne države. Ta odmik v desno sredino, ki jim ga očitajo, namreč po njegovih besedah ni po volji večine članov. “Tudi neokonservativne ideje morajo iti mimo naše stranke. To, kar se dogaja v parlamentu in kako nastopajo voditelji stranke, je precej daleč od tega, kar od vodstva stranke pričakuje in zahteva članstvo,” je pojasnil Jenko.

Po njegovih besedah se bo bitka v kriznih časih bila na področju socialne države, breme pa si je treba čim bolj enakomerno razporediti. “Ne moremo zagovarjati neoliberalnih pristopov ali smeri varčevanja, ki bi prizadele veliko ljudi, ki itak težko živijo,” je poudaril Jenko, ki ga je za predsednika stranke predlagal del članstva iz južne Primorske.

Zlatko Jenko, po izobrazbi doktor veterinarske medicine in diplomiran ekonomist, je bil v preteklosti sicer tri mandate član predsedstva SD oziroma predhodnikov tega organa, dva mandata je vodil regijsko in dalj časa tudi občinsko organizacijo stranke v Ilirski Bistrici. Bil je tudi državni svetnik, najbolj aktiven pa je bil pri referendumu glede zavarovalnice Triglav in ustavni presoji zakona o verski svobodi. Od leta 2003 se ukvarja s financami in svetovanjem.

Kot je Jenko še dejal, Lukšiča in Vlačiča spoštuje in se šteje za njunega prijatelja. A če bi veljala politična kultura, kot velja v drugih strankah in v razvitih demokracijah, bi se morali ljudje iz vodstva stranke, ki so bili tudi člani vlade, ki je padla, umakniti iz prvih vrst političnega življenja. “Če gremo v prenovo SD moramo iti temeljito, na vseh nivojih,” je poudaril Jenko.

Lukšič je v zvezi s tem odgovoril, da ni dolžan prevzeti odgovornosti za padec prejšnje vlade, v kateri je sodeloval kot minister, zato tudi ne vidi razlogov, da bi se moral odpovedati kandidaturi za predsednika SD. Po njegovih besedah je odgovornost na strani takratnega premiera Pahorja. Obenem dodaja, da je sam prevzel odgovornost za vodenje ministrstva v prejšnji vladi in delo SD v obdobju 2005-2009, ko je bil podpredsednik stranke in je vodil strateški volilni štab. Stranka je na parlamentarnih volitvah leta 2008 zmagala, vodenje ministrstva pa se je po Lukšičevih besedah v vseh pogledih izkazalo kot uspešno.

Tudi Vlačič pravi, da kot takratni minister prevzema svoj del odgovornosti za padec Pahorjeve vlade, kar pa po njegovih besedah ni razlog, da bi se moral odpovedati kandidaturi za predsednika SD. Če bi obveljala takšna razlaga odgovornosti za padec vlade, ki jo je vodila SD, bi morali odstopiti vsi, ki so v vodstvenih organih stranke, pravi Vlačič. (sta)

Borut Pahor se v začetku junija vnovič poteguje za predsednika socialnih demokratov.

Foto: arhiv Politikis.si