Roblekova o primeru Vaskrsić in o povečanih grožnjah sodnikom

“Ta zadeva je bila pač eden od sprožilcev dogodkov, ki se po našem ne bi smeli zgoditi,” je za STA poudarila Roblekova in dodala, da sedaj na zelo veliko sodiščih tistim sodnikom, ki so razpisali dražbe, stranke grozijo. Grožnje so usmerjene nanje, na njihovo premoženje ali pa celo na njihove otroke, pojasnjuje Roblekova.

Kot pravi, vse sodne odločbe niso nikoli po volji vsem, vendar so za to na razpolago pravna sredstva in imajo stranke možnost, da se z argumenti borijo proti tistemu, kar sodišče odloči. “Ne pa da se poslužujejo groženj, ki v ničemer ne bodo pripomogle ne k rešitvi njihovega osebnega problema, še manj pa k spoštovanju pravne države kot take,” poudarja Roblekova.

Strankam pa svetuje tudi, da poiščejo pravno pomoč takrat, ko se posel sklepa, se prepričajo, ali lahko neko obveznost sprejmejo ali ne, in če nastopijo težave, o tem pravočasno obvestijo upnika in se poskušajo dogovoriti za odlog obveznosti.

Kot so v sodniškem društvu še zapisali v izjavi za javnost, utemeljene in argumentirane kritike, pa čeprav so ostre in neposredne, vendar kljub temu izražene na dostojanstven način, sodniki sprejemajo in jih tudi upoštevajo. “Ko pa udeleženci v postopku z namenom vplivanja na odločitev posameznega sodnika začno izrekati resne grožnje z napadom na sodnika ali celo uporabljati nasilje nad sodnikom ali njegovimi družinskimi člani, to pomeni napad na pravno državo.”

Obenem pojasnjujejo, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani le na ustavo in zakone in jih grožnje ali celo napadi nanje ne bodo odvrnili, da bi še naprej opravljali svoje delo. Udeleženci pa lahko zgolj z aktivnim sodelovanjem v sodnih postopkih, ne pa z njihovim ingoriranjem, bistveno pripomorejo k hitrejši in pravičnejši odločitvi sodišča. (sta)

*slika je simbolična