Podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto je zaradi velikega zanimanja javnosti in zlasti z namenom, da se raziščejo vsa sporna dejstva glede izvršilnih postopkov in dražbe nepremičnin v primeru Zorana Vaskrsića, odredila službeni nadzor. Nadzor sicer ne bo zajemal pravilnosti uporabe procesne in materialne zakonodaje, je pojasnila.
Raziskava vseh dejstev glede izvršilnih postopkov v primeru Vaskrsić je v interesu vseh vpletenih, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarila podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto. Pravilnosti uporabe procesne in materialne zakonodaje pa so bile po njenih besedah že večkrat preizkušene v postopku s pravnimi sredstvi.
Prav tako je po besedah Betettove ustavno sodišče 5. marca sprejelo odločitev, da ustavne pritožbe, ki jo je v juliju lani preko odvetniške pisarne Čeferin vložil dolžnik, ne sprejme v obravnavo.
Vrhovno sodišče je sicer na lastno pobudo že izvedlo preliminarno analizo izvršb na podlagi verodostojne listine za obdobje od 1. januarja 2008 do 1. marca letos. Iz analize med drugim izhaja, da je bila za zneske do 100 evrov v obdobju več kot štirih let izvršba s prodajo nepremičnine predlagana v 574 primerih, do dejanske prodaje pa je prišlo le v enem primeru, in to ob združitvi večjega števila različnih izvršilnih predlogov zaradi izterjatve dolga, ki je v skupnem znesku presegal 20.000 evrov.
Konkreten primer se zdi po mnenju vrhovnega sodišča v luči tovrstnih podatkov izjema, vendar Betettova poudarja, da doslej znana dejstva napeljujejo, da je bila prodaja nepremičnine v primeru Vaskrsić posledica neaktivnosti sicer plačilno sposobnega dolžnika. Ta je bil, dodaja, s postopkom seznanjen in je imel možnost, da predlaga drugo izvršilno sredstvo za poplačilo tega dolga.
Izjava vlade, ki razmišlja o morebitni reviziji tovrstnih primerov, pa podpredsednico vrhovnega sodišča čudi, saj po njenih besedah v sistemu delitve oblasti za to nima pravne podlage.(sta)

Vedo, da so ga polomili, vendar ne bodo priznali.