Integriteta: Mediji so poglaviten dejavnik pri preprečevanju in razkrivanju korupcije!

Društvo je omenjeno raziskavo o integriteti, transparentnosti ter odgovornosti institucij in sodelovanju med njimi opravilo lani. V raziskavo so vključili 13 t.i. stebrov integritete, skupno pa so dobili oceno 63 pri najvišji možni oceni 100. Najslabšo oceno je dobilo področje civilne družbe (ocena 40), najvišjo (85) pa Državna volilna komisija.

Mediji so poglaviten dejavnik pri preprečevanju in razkrivanju korupcije in drugih nepravilnosti, so zapisali v društvu Integriteta. Vendar pa je svoboda medijev po njihovih ugotovitvah ogrožena zaradi političnih pritiskov in vplivov lastništva medijev, hkrati pa tudi niso predvidene sankcije za kršitve omejevanja neodvisnega delovanja medijev. Obenem opozarjajo, da je dostop do informacij javnega značaja v praksi slab, lastništvo medijev ni transparentno, hkrati pa da se količina oglaševanja povečuje, s tem pa tudi pritiski podjetij in lobistov.

Predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Matija Stepišnik je za STA pojasnil, da DNS že ves čas opozarja, da sta ključni težavi pri zagotavljanju svobode medijev in novinarske avtonomije slabo sistemsko okolje. Sem Stepišnik prišteva pomanjkljivo zakonodajo in odsotnost “strateških, odgovornih medijskih lastnikov, ki bi razumeli družbeno funkcijo medijev za obrambo demokracije”.

Takšni lastniki medijev tudi ne bodo popuščali politiki, meni Stepišnik, ki je spomnil, da sta dva od treh največjih resnih splošnoinformativnih medijev naprodaj, prek bank pa da je državi še vedno odprta pot do njiju, tretji pa 748. dan nima odgovornega urednika s polnim mandatom. “V času, ko v medijih po svetu tudi zaradi tehnoloških sprememb že tečejo tektonski premiki, se moramo slovenski mediji ukvarjati z osnovnimi vprašanji lastniška in primerne zakonodaje,” je dodal predsednik DNS.

Po njegovih navedbah je DNS politiko že večkrat opozoril, da je njena odgovornost, da zagotovi ustrezno sistemsko okolje. Novinarji pa morajo s samoregulativnimi mehanizmi odpraviti anomalije v lastnih vrstah, “ki jih tudi ne manjka”, je še prepričan Stepišnik.

Predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Igor Kršinar se z oceno in navedenimi slabostmi v celoti strinja. “Neurejeno lastništvo je dejstvo”, je ocenil za STA in ob tem izpostavil primer Dela in Večera, katerih usoda je še vedno negotova. Strinja se tudi s političnimi pritiski na medije in poudarja, da je njihovo združenje že v preteklih letih poročalo o tem, ob tem pa izpostavil predvsem aferi bulmastifi in Ultra.

Pri točki raziskovalnega novinarstva Kršinar vidi problem predvsem v tem, da je Slovenija zelo majhen medijski trg in si podjetja običajno ne morejo privoščiti takšnih raziskovalnih novinarjev, ki bi se z eno samo temo ukvarjal po več tednov. “Že iz ekonomskih razlogov je to nemogoče,” poudarja.

Kršinar je omenil tudi medijski sklad, čigar namen je po njegovih besedah sicer dober, a se “včasih zdi, da ne opravlja svoje prave funkcije”. Kot pravi, prihaja do političnih zlorab sklada ter ob tem postavi primer dodelitve sredstev novomeškemu brezplačniku, ki so ga urejali in pisali poslanci in svetniki stranke Zares. (sta)

*slika je simbolična