Gregor Virant: Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem se izboljšuje!
Predsednik državnega zbora Gregor Virant je danes sprejel predstavnike slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Sogovorniki so ocenili, da se položaj manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem v zadnjem času izboljšuje, a nekatera vprašanja, s katerimi se soočajo, ostajajo nerešena.
V imenu slovenske manjšine so se pogovorov udeležili predsednica Kulturnega društva Člen 7 Susanne Weitlaner, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik in podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip.
Kot so sporočili iz DZ, je Virant ocenil, da je bil v dvostranskih odnosih med Slovenijo in Avstrijo v zadnjih letih dosežen napredek, kljub temu pa ostaja več vprašanj nerešenih. Med njimi so financiranje glasbene šole, raba slovenščine v državnih organih in postavitev dvojezičnih krajevnih napisov.
Tudi predstavniki manjšinskih organizacij so ocenili, da se njihov položaj izboljšuje, kar dokazuje tudi znaten porast vpisa v dvojezične šole. Izpostavili so pomanjkljivo izvajanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP), novelo zakona o narodnih skupnostih, odsotnost zapisa temeljnih pravic narodne manjšine in nejasnost stališča Slovenije do uresničevanja ADP.
Slovenske predstavnike so ob tem pozvali, naj Slovenija poleg strokovne ocene reform in položaja poda tudi uradno stališče do manjšinske problematike na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. To bi namreč po njihovem mnenju pripomoglo pri usklajevanju zahtev in mnenj različnih organizacij slovenske manjšine.
Virant je predstavnikom manjšine zagotovil, da se bodo predstavniki Slovenije pred dvostranskimi srečanji z avstrijskimi kolegi na najvišji ravni posvetovali s predstavniki manjšine, so še sporočili iz DZ. (sta)
Gregor Virant je ocenil, da je bil v dvostranskih odnosih med Slovenijo in Avstrijo v zadnjih letih dosežen napredek, kljub temu pa ostaja več vprašanj nerešenih. Med njimi so financiranje glasbene šole, raba slovenščine v državnih organih in postavitev dvojezičnih krajevnih napisov.
Foto: arhiv Politikis.si
Mene pa zanima, kdaj in kako se bo izboljšal položaj nemške manjšine v Sloveniji. Gre za ljudi, ki jih nekateri poznajo tudi kot folksdojč ali staroavstrijce in so do leta 1945 tvorili skupnost preko 20.000 duš.
Lepo da se položaj slovenske manjšine v Avstriji izboljša, a kaj lahko naredimo mi. Morda ne bi bilo slabo, da se priznajo določena dejstva okrog te manjšine, napake, ki so bile storjene v zvezi s to manjšino in se to manjšino končno spet prizna!
MI HOČEMO NAZAJ NAPISE VSEH NAŠIH, NEMŠKIH, VASI IN MEST, CEST IN POTI IN TUDI STEZIC, V NEMŠKEM JEZIKU!!!!
SAMO NA KOČEVSKEM JE 40 NEMŠKIH VASI!
HOČEMO NEMŠKI JEZIK KOT DRUGI JEZIK!
HOČEMO NOVO ZASTAVO, GRB IN HIMNO!
TU ŽIVIMO POTOMCI VENETOV!