Zaskrbljujoče: V svetu zavržemo do 40 odstotkov hrane

Po podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) v svetu vsako leto zavržemo 1,3 milijarde ton oz. tretjino vse pridelane hrane, so na okrogli mizi, ki je bila danes v Ljubljani, pojasnili predstavniki okoljskega ministrstva.

V ZDA po besedah Schneiderjeve zavržejo 27 odstotkov vseh živil, od tega dve tretjini predstavljajo sadje, zelenjava, mleko, žitni in izdelki iz sladkorja. V Veliki Britaniji odvržejo 19 odstotkov nakupljene hrane, v Avstriji pa letno odvržejo do 166.000 ton živil.

Zavržena hrana predstavlja tudi strošek za gospodinjstva. V Avstriji letno gospodinjstva zavržejo za povprečno 400 evrov hrane, v ZDA pa predstavlja strošek zavržene hrane letno povprečno 565 evrov na gospodinjstvo.

Ob tem je Schneiderjeva opozorila na vzpostavljanje socialnih mrež in povezav med socialnimi inštitucijami in podjetji. To omogoča, da pride hrana, ki je tik pred iztekom roka uporabnosti, do socialno ogroženih, preden se zavrže.

Med ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov zavržene hrane je po besedah Schneiderjeve najprej treba ugotovitvi in analizirati dejansko stanje na terenu. Kasneje pa je treba ustvariti ustrezne družbene, ekonomske, pravne in politične pogoje za preprečevanje teh odpadkov. Ob tem je treba pogledati v ozadje ustaljenega ravnanja in trajno spremeniti navade. Izpostavila pa je, da morajo biti ukrepi nujno dolgoročni in trajnostno usmerjeni.

Evropska direktiva o odpadkih tudi predvideva, da do leta 2013 v vseh državah članicah pripravijo programe za preprečevanje nastajanja odpadkov.

Na deponijah ostanki odpadkov hrane med preostalimi odpadki zaradi zgoščevanja in razgradnje povzročajo metan, ki je pomemben toplogredni plin. Ta je 25-krat bolj učinkovit kot ogljikov dioksid. Skupaj s kmetijstvom so deponije tako v vrhu antropogenih virov metana.

Schneiderjeva je pojasnila, da v Avstriji že 10 let deluje mreža, ki povezuje socialne inštitucije in podjetja. Presežke hrane tako podjetja ponudijo omenjenim inštitucijam, s čimer ne prihaja do stroškov predelave presežkov hrane in do pomoči socialno ogroženih.

Tanja Gomišček z ministrstva z okolje in prostor je pojasnila, da konkretni podatki o količini zavržene hrane za Slovenijo niso znani. Velik delež – skoraj 40 odstotkov med odpadki predstavljajo biološko razgradljivi odpadki, kamor spada tudi hrana. V sodelovanju s Fakulteto za družbene vede iz Ljubljane so na ministrstvu za okolje pripravili anketo o navadah v gospodinjstvih, pri nakupu živil in pri zavrženi hrani.

Anketa, ki še vedno traja na spletni strani ministrstva, kaže, da potrošniki najpogosteje zavržejo kruh, pecivo, sadje in zelenjavo. 90 odstotkov anketirancev ima slabo vest, ko zavrže hrano. Večinoma hrano zavržejo, ker je pokvarjena ali ji je pretekel rok uporabe.

Marjana Peterman z Zveze potrošnikov Slovenije je opozorila, da je treba potrošnike osveščati in izobraževati. Ob tem pa spomnila, da mora biti potrošnik pozoren tudi do nekaterih izdelkov, ki so še v roku uporabnosti, so pa na trgovskih policah izpostavljeni različnim vplivom, na primer toploti in svetlobi. “Ekstra deviško olivno olje na zgornji polici trgovine, kjer je lahko tudi do 25 stopinj Celzija, postane že po treh mesecih žarko, rok uporabe pa je 18 mesecev,” je opozorila. Enako so svetlobi in toploti izpostavljeni sokovi.

Mateja Lamovšek z Rdečega križa Slovenije pa je dejala, da bi lahko pomagali več ljudem z donirano hrano, vendar bi morali za to imeti pogoje. “Nimamo ustreznih skladišč za hitro pokvarljivo hrano kot je mleko in meso,” je dodala.(sta)

(fotografija je simbolična)