Soglasje o potrebnosti odprte širokopasovne infrastrukture v Sloveniji

Država gradnjo širokopasovnih omrežij na podeželju oziroma območjih, kjer teh sedaj ni in za to ni komercialnega interesa, že podpira tudi finančno, vendar pa bo za doseganje ciljev, ki jih postavlja tudi Digitalna agenda za Evropo, potrebno še več truda.

Tudi zato, ker ima Slovenija z namenom čim bolj povečati slovensko konkurenčnost v določenem delu celo bolj ambiciozne načrte. Agenda kot enega od ciljev do leta 2020 postavlja to, da bi vsaj 50 odstotkov gospodinjstev imelo dostop do interneta s hitrostjo 100 Mbit/s, Slovenija bi v tem letu takšen dostop rada zagotovila za 90 odstotkov gospodinjstev.

Pri tem bodo spodbujali operaterje, da ne tekmujejo v smeri, ki vodi v prekrivanje infrastruktur, ampak na ravni končnih storitev za uporabnike elektronskih komunikacij.

Tako je bilo razbrati iz besed generalnega direktorja direktorata za informacijsko družbo na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Marjana Turka.

Turk je sicer med najpomembnejše naloge za leto 2012 izpostavil oblikovanje nacionalnega projekta razvoja širokopasovne infrastrukture na območjih, kjer ni komercialnega interesa zanjo.

To s sredstvi spodbuja tudi EU, je dejal namestnik generalnega direktorja generalnega direktorata Evropske komisije za informacijsko družbo Zoran Stančič. Evropska komisija je med drugim že pripravila zakonodajni predlog, ki se imenuje Pobuda za povezovanje Evrope in predvideva 9,2 milijarde evrov za informacijske in komunikacijske tehnologije v obdobju med letoma 2014 in 2020.

Slovenija bo zaradi čim hitrejše zagotovitve širokopasovnega dostopa vsem državljanom pri tem spodbujala, da se uporabi hibridni pristop – torej ne obvezno do vsakega doma takoj in za vsako ceno pripeljati optični kabel, ampak v vmesni fazi predvsem skrajševati bakrene zanke in s tem posledično povečati hitrost prenosa podatkov.

Predstavnik enega od upravljalcev tovrstnih že postavljenih omrežij Goran Živec je sicer pri tem izpostavil, da bi bilo potrebno pri postavljanju infrastrukture z javnimi sredstvi razmišljati bolj dolgoročno in tako postaviti omrežja, ki bodo funkcionalna za naslednjih 30 let, ne samo pet do 10 let.

Predsednik Sveta za elektronske komunikacije Dušan Caf pa je kot eno od možnih rešitev omenil tudi tako imenovano funkcionalno delitev. To pomeni, da bi telekomunikacijske infrastrukture, ki jih upravljajo podjetja v državni lasti – od Telekoma Slovenije do energetskih podjetij, prenesli na novo podjetje, ki bi upravljalo to infrastrukturo.

Podpredsednik uprave Telekoma Slovenije Zoran Vehovar je dodal, da bi bilo potrebno odpreti tudi infrastrukturo alternativnih operaterjev, če je na določenem območju prisotna le njihova infrastruktura.

Direktor sektorja za odnose z operaterji in regulativo v Amisu Vladimir Makuc pa medtem meni, da je kljub vsemu potrebno zastaviti postopen prehod na izključno optično omrežje, saj dolgoročno ohranjanje tako bakrenega kot optičnega omrežja ni ekonomsko smiselno.

Novi direktor agencije za pošto in elektronske komunikacije Franc Dolenc je ob vsem tem poudaril pomen zagotavljanja učinkovite regulacije, a hkrati tudi pomen spodbujanja nastanka novih vsebin in storitev za končne uporabnike.

Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije je v tem okviru povedal, da bi si država morala prizadevati za zagotavljanje prisotnosti storitev in vsebin globalnih ponudnikov tudi na majhnem slovenskem trgu oziroma za razvoj podobne slovenske različice teh storitev.

Okroglo mizo oziroma posvet z naslovom Going Local II, ki je danes potekal v Gospodarski zbornici Slovenije, je organiziralo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v sodelovanju s predstavniki Evropske komisije.

Predstavniki generalnega direktorata Evropske komisije za informacijsko družbo se namreč enkrat letno v državah članicah udeležujejo dogodkov Going Local, katerih cilj je pospešiti izvajanje evropske digitalne agende in razpravo o nadaljnjih razvojnih izzivih in aktivnostih.

Na okrogli mizi sta poleg omenjenih spregovorila tudi generalni direktor direktorata za e-upravo in upravne procese na ministrstvu za javno upravo Aleš Dobnikar in tehnični direktor v družbi Pro Plus Tomislav Kalan.(sta)

(fotografija je simbolična)