Počitnice so pri koncu: Učenci in dijaki bodo v četrtek spet sedli v šolske klopi

Trenutno število prvošolcev je 18.308, dejansko število pa bo znano septembra. Na ministrstvu so pojasnili, da število prvošolcev narašča od leta 2009. Devetošolcev bo 17.776, vseh osnovnošolcev pa predvidoma 159.944. Razporejeni bodo v 450 osnovnih šolah in 333 podružnicah.

Po ocenah ministrstva bo 19.755 dijakov, ki se prvič vpisujejo v srednje šole, vseh srednješolcev pa je dobrih 79.000, saj število vpisanih v prve letnike še ni znano. V Sloveniji deluje 116 javnih šol, šest zavodov za otroke s posebnimi potrebami in šest zasebnih gimnazij.

To šolsko leto v osnovne šole uvajajo nove učne načrte. Med splošnimi novostmi v posodobljenih učnih načrtih na ministrstvu med drugim izpostavljajo aktualizacijo ciljev in vsebin glede na spoznanja posamezne stroke, posodobitev didaktičnih pristopov, medpredmetno povezovanje in nadgrajevanje vsebin od osnovne šole do gimnazije.

Novi učni načrti se uvajajo v 1., 4. in 7. razredu pri predmetih, ki se poučujejo vseh devet let osnovnošolskega izobraževanja, to sta na primer slovenščina in matematika. Novi učni načrti se uvajajo tudi pri prvem tujem jeziku v 4. in 7. razredu, pri geografiji in zgodovini v 6. in 7. razredu.

Novi učni načrti se uvajajo tudi v ostale predmete v tiste razrede, v katerih se po veljavnem predmetniku prvič pojavijo, npr. spoznavanje okolja v 1. razredu, naravoslovje in tehnika ter družba v 4. razredu, gospodinjstvo v 5. razredu, so med drugim zapisali na ministrstvu.

Posodobljeni učni načrti prinašajo hitrejše opismenjevanje v prvem triletju pri matematiki in slovenščini. Tako se bodo pri matematiki že prvošolci učili seštevati in odštevati do 20, v drugem razredu bodo računali do 100, v tretjem pa pisno seštevali in odštevali do tisoč. Učenci prvega triletja bodo morali cilje in vsebine spoznati do prehoda v drugo triletje.

Pri matematiki je v vseh razredih dodan sklop matematični problemi in problemi z življenjskimi situacijami, pri katerih naj bi se učenci učili brati z razumevanjem. Kot so zapisali na ministrstvu, to pomeni samostojno oblikovati vprašanja, razpravljati o potrebnih in zadostnih podatkih v nalogi, izpisati podatke, postavljati raziskovalna oziroma problemska vprašanja in drugo.

Prav tako bo več eksperimentalnega, laboratorijskega in terenskega dela pri fiziki, kemiji, biologiji. Prenovljeni učni načrti prinašajo tudi znanja o genetiki in bioloških mehanizmih pri biologiji. Pri vseh predmetih bodo posebej poudarjeni cilji za razvoj razvijanje bralne pismenosti.

Poleg tega pa so splošna znanja in zmožnosti ter medkulturna sporazumevalna jezikovna zmožnost v učnih načrtih za tuje jezike opredeljena v skladu s Skupnim evropskim jezikovnim okvirom, so še zapisali na ministrstvu.

Uvajanje posodobljenih učnih načrtov bo v naslednjem obdobju potekalo prek projekta Posodobitev kurikularnega procesa na osnovni šoli in gimnaziji (2010-2013). Program uvajanja po predmetnih področjih bodo vsebinsko vodile predmetno razvojne skupine na Zavodu RS za šolstvo, v katerih so tako učitelji kot univerzitetni profesorji in svetovalci zavoda.

Uvajanje bo potekalo na treh področjih: izobraževanje in usposabljanje učiteljev, razvoj didaktičnih gradiv in podpora učiteljem in šolam pri uvajanju posodobljenih učnih načrtov. Prva izobraževanja so bila že v času posodabljanja v okviru študijskih srečanj, v letih od 2006 do 2008, zadnja pa maja in junija letos. Udeležba učiteljev na srečanjih je bila po navedbah ministrstva zelo visoka, saj se je strokovnih regijskih srečanj letos udeležilo več kot 10.000 učiteljev.

Kar se tiče sprememb v novem šolskem letu na ministrstvu opozarjajo še na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki vsebuje novo poglavje o vzpostavitvi centralne evidence. S centralno evidenco odpravljajo dosedanje administrativne ovire, hkrati pa bodo zagotovili, da bodo pristojni organi, vključno s predlagateljem zakona, lahko hitreje, lažje predvsem pa z manjšimi stroški prejeli ustrezne podatke, ki jih potrebujejo pri svojem delu.

Prvi oddih za mlade bodo jesenske ali t.i. krompirjeve počitnice med 31. oktobrom in 4. novembrom, šolarji in dijaki pa bodo dejansko prosti od 29. oktobra do 6. novembra. Konec leta bodo sledile novoletne počitnice, ko bodo mladi prosti vse od božiča pa do 2. januarja.

V šolskem koledarju ostaja lanskoletna novost, to je enoten termin enotedenskih zimskih počitnic. Tako bodo učenci in dijaki na zimskih počitnicah v tretjem tednu februarja. Tokratne prvomajske počitnice bodo nekoliko krajše kot pretekla leta, saj bodo mladi prosti le šest dni, in sicer od petka 27. aprila do srede 2. maja.

Informativna dneva v srednjih šolah bosta 10. in 11. februarja.

Tako osnovnošolci kot dijaki bodo pouk zaključili s podelitvijo spričeval 22. junija. To ne velja za devetošolce, ki bodo pouk sklenili prej, in sicer 15. junija, medtem ko bodo bodoči maturanti pouk zaključili že 28. maja.(sta)

(fotografija je simbolična)