Zadeva Patria: namesto na Janšo, naj se Avstrijci raje osredotočijo na “krajevne navade”!

Že lani, ko je Mladina objavila slovenski obtožni predlog zoper Janeza Janšo, Jožeta Zagožna, Walterja Wolfa, Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča, je Janša poudaril, da so, če so se posredniki Patrie ali pa Zagožen sklicevali nanj, to storili brez njegove vednosti. Dejstvo je, da po zadnjem tednu, ko se je javnosti razgrnil še avstrijski obtožni predlog, Janša ostaja zgolj še kolateralna škoda (ter pri Avstrijcih priča po sili razmer – v slovenski abotni obtožnici je vendarle končal kot osumljenec) ob igri, ki so se jo očitno šli razni posredniki, lobisti in tajski generali na relaciji Slovenija-Avstrija-Finska.

Dejan Kaloh je v svoji knjigi-uspešnici Od partije do Patrije, v sedmem poglavju z naslovom “Patria in posredniki ali kdo je koga peljal na toaleto?” zapisal:

“Ob koncu tega posredniško-svetovalnega vrtiljaka, ko je eden izmed najbolj štrleče trojice ovaden napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe uradnega položaja, druga dva pa tožita Patrio za preostanek izplačila pogodbeno dogovorjenih provizij, se je potrebno nujno vprašati: kdo je koga peljal na toaleto? Z drugimi besedami, kdo je bil pri Patrii tako naiven, da je astronomske provizije delil ljudem, ki so »harali« v času vladavine LDS in Drnovška, po spremembi oblasti leta 2004 pa so ostali brez vsakršnih »kanalov« kot je bilo razvidno tudi iz štabnega dokumenta?

Eden izmed glavnih krivcev, da je Patria zraven spustila posrednike, je gotovo Reijo Niittynen, ki je svojim šefom na Finskem razlagal, da so ključnega pomena za uspešen prodor Patrie na slovenski trg ljudje kot so Walter Wolf in Jure Cekuta, ki sta že pri uspešno izpeljanem projektu Pandur kot Riedlova podizvajalca zastopala Steyr in da v Sloveniji poznata »prave« ljudi. Nadalje je Niittynen vodstvu Patrie natrosil, da imajo v Sloveniji zelo dobre zveze z novo vlado oziroma, da je ta Patrii naklonjena, pri lobističnih sestankih pa naj bi sodeloval celo sekretar stranke predsednika vlade.

Patriini posredniki (Riedl, Cekuta) so Patrii, da se je vzpostavilo začetno zaupanje, nekaj morali ponuditi. Cekuta je v štabnem dokumentu navedel, da ima »pokritega« Janeza Drnovška in Antona Ropa, da so tam »kanali že narejeni, pri imenu Janeza Janše pa je bil naveden veliki vprašaj, saj ta oseba še ni bila »pokrita«. Ostalo je torej odprto vprašanje, kako vzpostaviti kanal, ki bo pripeljal do novega predsednika vlade. Patrii je to očitno bilo dovolj, v nastavljeno vabo je hlastno ugriznila. Posel je posel. In v igri so bili veliki milijoni.

Očitno so te »nasvete« pri Patrii kupili in jih tudi drago plačali. Resda še ne vsega, ker je vmes zarezala kriminalistična preiskava, v kateri se ugotavlja, če je bila pri svetovanju prisotna tudi korupcija. Vprašanje tudi je, kako se bo končalo civilno pravdanje med Riedlom in Patrio, in če avstrijski poslovnež iz tega naslova lahko še sploh pričakuje kaj denarja. Patria se je torej naivno odločila za drage svetovalne usluge, ne glede na to, da so se zavedali, da imajo dobro in konkurenčno ponudbo svojih oklepnikov 8×8, kar je v bistvu v končni fazi dokazala tudi njihova zmaga na razpisu slovenskega obrambnega ministrstva. Bili so enostavno boljši in ugodnejši ponudnik od Sistemske tehnike. Ampak to je njihova stvar, in problem tega posla v bistvu niso bili posredniki, ampak sumi, da je bila Patria na razpisu izbrana zaradi podkupnin, ki so romale v žepe nekaterih državnih uradnikov na ministrstvu za obrambo, ki so pri razpisu sodelovali s polnimi pooblastili. Preiskava glede tega še vedno ni dokončana, je pa zelo mala verjetnost, da se je kaj takega tudi dejansko zgodilo. Ne glede na to, da je zaradi zlorabe položaja bil ovaden Peter Zupan, ki naj bi Cekuti dostavljal ključne podatke v pripravah na oklepniški posel, mu tožilci niso mogli dokazati, da je za to prejel kakšen denar oziroma podkupnino.

Posredniki in lobisti so v slovenskem poslu s Patrio imeli torej več sreče kot pameti. Pameti so imeli toliko, da so Patrio uspeli prepričati, da ji brez njih na slovenskem trgu ne bo uspelo in da so vsaj približno vedeli, da so Patriini osemkolesniki v samem vrhu med obstoječo orožarsko konkurenco. Srečo pa so imeli, ker je bila ponudba Patrie dejansko toliko boljša in cenovno ugodnejša od ponudbe glavne konkurentke Sistemske tehnike, da je kasneje Ministrstvo za obrambo s Patrio tudi podpisalo pogodbo.”

Na tem mestu objavljamo tudi komentar, ki smo ga opazili na večih mestih na spletu, kjer neznani komentator logično poveže nekatere stvari, ki so jih avstrijski tožilci kratkomalo prezrli.

“Avstrijci se želijo ogniti raziskovanja “krajevnih navad”, saj je Steier že v preiskavi zaradi poslov s Češko in Tajsko, kjer je bil predstavnik kupca prav Apichat Sirithaporn, ki zanika prejem 900.000 eur, ki so še ostali kot možna podkupnina od vseh očitanih milijonov. Tajec ima skupaj z Riedlom podjetje na Dunaju, je pa poveljnik vojske za južno Tajsko! Vsi preiskovalci in novinarji so za taka obremenilna dejstva slepi! Imamo skratka Janšo, za katerega ne obstajajo dokazi podkupovanja in če bi preiskava pokazala, da je Riedl Patrio ogoljufal z lažnim navajanjem povezav, ki jih je opravil v zvezi s prodajo Patrij, če torej ni plačal tistim, ki so o poslu odločali, potem je zelo možno, da bi avstrijski tožilec moral preiskati odkod Riedlu &co. podatki o “krajevnih navadah”, na osnovi katerih je Patria gospodom izplačala ogromne denarje za nič. Cekuti za risanje oklepnikov, Riedlu in Wolfu za nakladanje o obveščenosti PM o poslu. Janšo obtožujejo le dokazani politični nasprotniki.
Obstaja namreč velika verjetnost, da je bila korupcija v poslih s Steierjem, kjer so se “krajevne navade” oblikovale. Takrat je namreč Drnovšek dal zamenjati pri Steierju predstavnika za Slovenijo Wolfa s Cekuto. Zakaj? Takrat se je oblikoval način dela s Slovenijo, ki ga je Riedl, ki je prešel k Patrii, tudi opisal v “štabnem dokumentu”! Od tu naprej je samo še udbovsko pripisovanje grehov prejšnje sedanji vladi! Če bi Janša hotel prejeti podkupnino, nebi uvedel razpisa, posel bi ostal tajen itd.”

Sedaj je že jasno, da Janez Janša ostaja zgolj še kolateralna škoda ob igri, ki so se jo očitno šli razni posredniki, lobisti in tajski generali na relaciji Slovenija-Avstrija-Finska.

Foto: arhiv Politikis.si