Preobrati v deželi rdečih oblakov

Piše: Gašper Blažič, novinar Demokracije

Pretekli “pasji” dnevi so že terjali prvo kolateralno žrtev. Razvpita tožilka Branka Zobec Hrastar je namreč potrdila, da zapušča tožilske vrste in odhaja med odvetnike. Seveda ni ne prva in ne zadnja med svojimi poklicnimi kolegi, ki se je odločila za takšen prehod. Toda veliko pozornosti vzbuja dejstvo, da so se za takšno potezo doslej odločali znani in celo precej razvpiti tožilci. Denimo Boštjan Penko, ki je ravno v času prehoda iz tožilskih v odvetniške vrste nekoliko prehitel dogodke in postal tarča policijskega pridrženja, zaradi česar je celo potočil nekaj solz. Med razvpitimi nekdanjimi tožilci, ki so odšli v odvetniške vrste, velja omeniti še Gorazda Fišerja, ki je leta 2002 zapustil tožilstvo, saj je izbruhnila afera, ko je svojo življenjsko sopotnico postavil za vodjo urada, čeprav ni imela ustrezne izobrazbe, poleg tega pa ji je zagotovil še višjo plačo, kot ji je pripadala. Tedaj se je sicer izkazalo, da je bilo na generalnem državnem tožilstvu celo več oseb, ki so na neprimernih delovnih mestih, nepravilnosti pa je potrdil tedanji državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, sedaj pa famozni predsednik DeSUS Karl Erjavec. No, Fišer je postal znan še po nečem – namreč, kot tožilec je izgubil bitko v zadevi Depala vas, ko so sodili četverici, vpleteni v afero. Zanimivo je, da je bila ravno v zvezi z afero Depala vas povezana tudi Zobec Hrastarjeva kot dežurna tožilka. Ker je bila zadeva Depala vas predvsem stvar političnega obračuna, Fišer tudi nikoli ni mogel skriti odpora do tožilske kolegice, sicer kasnejše generalne državne tožilke Barbare Brezigar.

Kronični neuspehi tožilke

A vrnimo se k Hrastarjevi. Pojavlja se vprašanje, kje so glavni razlogi in kaj je bil povod, da se je sploh odločila za nepričakovan odhod iz tožilskih vrst. Verjetno ni bil razlog samo v kazenski ovadbi, ki jo je zoper njo vložila SDS zaradi razvpitega obtožnega predloga proti Janezu Janši. Navsezadnje, tako tožilci kot kriminalisti so dostikrat sami tarča kazenskih ovadb s strani znanih osebnosti, ko se le-te znajdejo v preiskavi, zato morajo imeti debelo kožo. Zato pa so nekateri napovedan odhod tožilke že izrabili za moraliziranje, češ gre za posledice pritiska s strani največje opozicijske stranke, ki ima bojda svoje lovke tudi na tožilstvu in celo sodiščih (zadeva z Zoranom Thalerjem pa kaže na ravno obratno, saj se je nekdanji evropski poslanec po zaslugi preiskovalnega sodnika izognil hišni preiskavi). Bolj verjetno pa je, da jo je v depresijo spravila razsodba v zadevi SDS vs. Delo, po kateri mora časopis Delo zaradi poročanja o tem, da je denar od Patrie šel v SDS, plačati odškodnino. Zadeva sicer še ni pravnomočna, vendar pa je dejansko zelo malo možnosti, da bi se obrnila v prid časopisne hiše Delo. Težava pa je, ker odgovorna oseba (Darijan Košir) v tem primeru že dolgo časa ni več odgovorni urednik Dela, ampak že nekaj časa vodi odnose z javnostmi v Pahorjevi vladi.  Kakorkoli že, v podobno zanko kot Delo se je ujel tudi časopis Dnevnik, ki je tako rekoč na dan, ko je bila objavljena razsodba proti Delu, na dan spravil namig, da dunajsko tožilstvo meni, da je razvpiti Wolfgang Riedl podkupil Janšo. To naj bi namreč oznanil Thomas Vecsey, tiskovni predstavnik avstrijskega državnega tožilstva, ki je zaradi zadeve Patria vložilo ovadbe proti nekaterim obtoženim, med katerimi pa ni Janeza Janše. No, nazadnje se je pokazalo, da je očitno tiskovni predstavnik pretiraval ali pa mu je nekdo izrekel besede, ki jih ni izrekel (kar je podobno kot v zadevi Björqvist – omenjeni finski preiskovalec naj bi namreč novinarju Dejanu Karbi namignil, da je denar od Patrie stekal v SDS, vendar je kasneje sam Björqvist to demantiral). Upoštevati pa velja še to, da je tožilki Hrastarjevi propadla obtožba proti nekdanjemu obrambnemu ministru Karlu Erjavcu ter nekdanjemu načelniku generalštaba Slovenske vojske Albinu Gutmanu. Je torej Hrastarjeva zaslutila, da bo ob seriji sodb, ki vse bolj kažejo na njen neuspeh, še najmanj škode utrpela s tem, da se častno umakne s tožilstva? Lahko samo ugibamo.

Čisti računi, dobri prijatelji

Zanimivo je, da se je ravno v tem tednu v časopisu Finance pojavil tudi članek, v katerem sam Janša razlaga, da bo svoje ljubljansko stanovanje, kjer živi z ženo Urško, zamenjal za kmetijo v bližini Velenja, za kar bo moral doplačati še skoraj petdeset evrskih tisočakov. Janša, ki ga slovensko javnost še vedno pozna kot Grosupeljčana, ima sicer v lasti še eno stanovanje v Ljubljani ter počitniško hišo v Bovcu, kjer ima prijavljeno stalno bivališče. Takšno javno predstavljanje svojega premoženja je po eni strani lahkomiselno, že zaradi dejstva, da večina Slovencev nima rada premožnih politikov. Pač socialističen refleks, ko smo bili še navajeni na “enakost v revščini”, pri tem pa se nismo zavedali, da je komunistična elita živela precej bolj aristokratsko. Poleg tega bi lahko marsikdo pomislil, da je Janša do teh nepremičnin prišel po zaslugi kakšne podkupnine ter orožarske trgovine, z nakupom kmetije pa je na nek način prišel v družbo prvaka Zaresa Gregorja Golobiča ter razvpitega odvetnika Mira Senice. Toda Janša še zdaleč ni tako lahkomiseln, da bi se dajal v zobe brez treznega premisleka. Dejansko je kar sam razkril, kaj ima v lasti, s čimer je na nek način vrgel rokavico tistim, ki mu očitajo, da ves čas nekaj prikriva. Predvsem pa je spravil v zadrego Golobiča, za katerega je znano, da je skušal prikriti dejstva iz svojih premoženjskih zadev. Zagotovo se Janša ne bi javno izpostavil pri nakupu nepremičnine, če ne bi bil prepričan v svojo čisto vest ter zmago na volitvah. Zato se zdi, da je dolgoročno njegova poteza bolj koristna, kot bi lahko kdo sklepal. Navsezadnje se tudi mit o njegovi podkupljivosti v aferi Patria vse bolj ruši, medtem ko SDS predstavlja svoj program in postaja tarča napadov tako rubežnikov kot političnih nasprotnikov, ki so jih programska izhodišča največje opozicijske stranke precej zmotila. Navsezadnje je za SDS ugodno tudi to, da je vso svojo kulturnobojniško municijo v zvezi s predsednikom države že postreljala in sedaj lahko samo še čaka, da (koalicijska) trupla priplavajo po reki navzdol.

Avreola žrtve

Če potegnemo črto: slovenska pomlad je na višku. Tudi zato, ker je tožilka Zobec Hrastarjeva eden zadnjih adutov tranzicijske levice v iskanju rešitve pred zanesljivim porazom. Tranzicijski levici je v preveliki zagnanosti (ter nesposobnosti vladanja) uspelo narediti Janšo za žrtev. Čeprav je tudi SDS ves čas v ofenzivi, ni mogoče spregledati, da je zaradi sedanjih razmer pravzaprav obsojen na uspeh, česar ne more preprečiti niti lov za “novimi obrazi”. Konec koncev je zmaga SDS tudi garant, da se iz dežele prežene rdeče oblake, ki zakrivajo sonce…