V Društvu novinarjev Slovenije ugotavljajo, da je predlog novega zakona o medijih padel že v prvem branju prav zaradi razlogov, na katere so opozarjali: nizke ravni razprave in pomanjkanja strokovnih argumentov. Po mnenju predsednika Združenja novinarjev in publicistov Igorja Kršinarja pa je bila zavrnitev zakona v prvem branju najboljša rešitev.
Padel predlog novega zakona o medijih je sicer po mnenju upravnega odbora društva novinarjev prinašal pozitivne premike, a ti po njihovi oceni niso bili dovolj celoviti in kakovostni, saj niso v zadostni meri zaščitili novinarske avtonomije in zagotovili svobode medijev, predvsem pa jih zaščitili pred netransparentnimi in špekulativnimi nakupi.
“Novega zakona, boljšega tudi od predlaganega, ne potrebujemo jutri, ampak takoj,” so v društvi zapisali v sporočilu za javnost. Odgovorne zato pozivajo k takojšnji obnovi dialoga za pripravo medijske zakonodaje, pri so pripravljeni sodelovati in prispevati rešitve.
“Skoraj triletna medijska saga je tako lahko le dober nauk, zakaj pri snovanju pomembnega zakona ni dobro poslušati le izbranih skupin z ozkimi interesi, temveč strokovne argumente v interesu neodvisnega novinarstva in kakovostno obveščene javnosti,” še opozarjajo v društvu novinarjev.
Kršinar, pa je, kot je dejal za STA, vesel, da so poslanke in poslanci prisluhnili njihovim argumentom. Po njegovem mnenju je bil namreč predlagani zakon slab in ni bil v stanju, da bi ga lahko z dopolnili popravili. Tako je bila zavrnitev zakona že v prvem branju po njegovem mnenju najboljša rešitev. Tudi petkov poziv informacijske pooblaščenke k nesprejetju zakona po njegovem mnenju kaže na to, da je obstoječi zakon o medijih boljši od predlaganega.
Kljub temu meni, da je v nekaterih delih veljavni zakon o medijih treba spremeniti. Predvsem ga je po njegovi oceni treba uskladiti z evropsko direktivo in v delu, ki opredeljuje pravico do popravka in odgovora. Slednje bi bilo po njegovem mnenju treba urediti tako, da ne bi bilo več možno, da bi popravek terjali na istem mestu.
Zaradi padca medijskega zakona v državnem zboru pa je kot član upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije odstopil novinar Mladine Borut Mekina. Kot je zapisal, se za to ni odločil zaradi nezadovoljstva nad delom društva, pač pa iz protesta, zaradi neupoštevanja društva, ki je tudi sodelovalo pri nastanku zakona. “S svojo zavrnitvijo zakonskega predloga in s svojim sledenjem drugim interesom ali združenjem, katerih interesi so veliko ožji od interesov slovenskega društva novinarjev, so poslanci razvrednotili ne samo naše delo, ampak so zanikali tudi vsa naša pretekla opozorila ali prizadevanja, ki so bila nedvomno v interesu novinarjev in javnosti,” je zapisal Mekina. (sta)
Foto: arhiv Politikis.si
Oni Mekina bi moral najprej protestno izstopiti iz svojega navijaškega neprofesionalnega novinarstva. Sicer pa kakšne večje škode DNS ne bo storil, ker si v DNS najbolj škodujejo sami. V interesu javnosti bi bilo, da Mekina umolkne, če pa že ne, naj piše kuharske recepte.
Dobro, da je padel, tako smo vsaj nekaj miljonov evrov prihranili za referendum!
Iz vseh dosedanjih poiskusov ovreči še tako rekoč novi zakon o medijih, ni nič drugega, kot nostalgija komunajzarjev in želja kontinutete, ki nam še kar naprej hoče vladi, če ravno nam od 20 .tih letih še (/že) kar 14. let vlada, da bi mediji spet postali samo njihovi .