Previsok krvni tlak ogroža več kot polovico odraslih Slovencev
Danes obeležujemo svetovni dan hipertenzije. Hipertenzijo oz. zvišan krvni tlak imenujejo tudi tihi ubijalec. Bolniku namreč ne povzroča težav oz. povzroča škodo, ne da bi to opazili, poudarjajo v sekciji za arterijsko hipertenzijo Slovenskega zdravniškega društva. Več kot vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije ima previsok krvni tlak.
Hipertenzija je znan dejavnik tveganja za srčne bolezni, srčno popuščanje in možgansko kap. Nezdravljena hiperteznija lahko pripelje do okvare ledvic in oči. Po slovenskih in evropskih smernicah se šteje, da ima posameznik zvišan krvni tlak, če njegov krvni tlak znaša 140/90 mmHg in več.
Trajno previsok krvni tlak pomeni večjo verjetnost za možgansko kap, srčno-mišični infarkt, ledvično odpoved in bolezen arterij z motnjami prekrvitve organov in tkiv. Pri nezdravljeni hipertenziji postane tveganje za resne srčno-žilne zaplete veliko po sedmih do desetih letih, življenje pa se lahko skrajša tudi za 10 do 20 let, opozarjajo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana.
Epidemiološki podatki kažejo, da ima več kot vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije previsok krvni tlak. Kot opozarjajo v UKC Ljubljana, so srčno-žilne bolezni eden najpogostejših vzrokov za smrt.
Predstojnik kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana Rok Accetto v sporočilu za javnost navaja, da Slovenija po pogostosti hipertenzije sodi v evropsko povprečje. Zelo malo ljudi ve, kaj je to hipertenzija, še manj se jih zdravi, navaja Accetto.(sta)
*Fotografija je simbolična