Danes obeležujemo svetovni dan možganske kapi

Možganska kap vsako leto prizadene več kot en odstotek ljudi, starejših od 65 let. Bolezen je usodna za eno tretjino zbolelih, navajajo v Sekciji za možgansko-žilne bolezni pri Slovenskem zdravniškem društvu. Med preživelimi je vsaj ena polovica trajno onesposobljenih, zaradi česar ta bolezen predstavlja v svetu in prav tako tudi v Sloveniji prvi vzrok zmanjšane motorične, kognitivne, govorne in socialne zmožnosti.

Možganska kap se lahko pojavi pri osebah vseh starosti, tudi pri otrocih. Pogostejša je pri moških. Tveganje je večje, če je možgansko kap utrpel kdo od staršev, starih staršev, sester ali bratov.

Dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo, so povišan krvni tlak, kajenje, prekomerno uživanje alkohola, uživanje nekaterih drog, povišan holesterol, telesna nedejavnost in debelost.

Do možganske kapi pride takrat, ko kri ne more dotekati del možganov. Če možgani ne dobijo kisika in hranil, ki jih potrebujejo, se možganske celice poškodujejo ali začenjajo odmirati.

Obstajata dve glavni vrsti možganske kapi. Najbolj pogosta je ishemija, ki nastane zaradi krvnih strdkov ali zoženih arterij, ki dovajajo kri v možgane. Druga najbolj pogosta možganska kap – hemoragija – pa nastane takrat, ko pretrgana arterija povzroči krvavitve v možganih.

Znaki možganske kapi so različni, odvisni so predvsem od tega, kateri del možganov je prizadet. Če je prizadeta leva polobla, pride do prizadetosti živčnih centrov. V tem primeru ima bolnik prizadete vse višje živčne dejavnosti, kot so sposobnost govora, računanja, pisanja in branja. To spremljata ohromelost in motnja občutka desne polovice telesa.

Če je okvara v desni polovici možganov, je prizadeta leva polovica telesa. Okvara v zatilnem delu se kaže v obliki motenj vida. Okvara v čelnem delu možganov pa povzroči motnje osebnosti.

Eden najučinkovitejših načinov za preprečitev možganske kapi je obvladovanje krvnega tlaka z zdravo prehrano, zdravim načinom življenja in terapijo.(sta)

*Fotografija je simbolična