Afera “kraj zločina”: Večerov novinar Schneiderja ni srečal na smučanju v Avstriji, ampak v Grazu, slednji pa še vedno verjame Tomuliću – serijskemu obtoževalcu!?

Po izbruhu afere Türk-Velikovec-Udba oz. takoj po tem, ko se je največja opozicijska stranka SDS opravičila za morebitne napake pri zlaganju dokumentov (to seveda ni imelo nikakršnih znakov kaznivega dejanja, kar je pristojna državna tožilka že sporočila javnosti), so se v medijih pojavile obtožbe, da je vodja sedanje opozicije Janez Janša kot nekdanji obrambni minister prejemal podkupnine pri trgovini z orožjem.

Čudno je seveda bilo, da so težki medijski udarci v zvezi z “materjo vseh afer” začeli padati po Janši neposredno takoj, ko je afera Türk-Velikovec-Udba dosegla svoj vrhunec in so mediji začutili, da sta Janša oz. stranka naredili kakšno domnevno napako, ki so jo denimo pri Delu kar tako označili kot ponarejenje. Kasneje se je seveda izkazalo, da temu ni bilo tako. Še bolj čudno pa je to, da po naših informacijah sedaj eden izmed Večerovih novinarjev (famozni članek o avstrijskem preiskovalnem novinarju Richardu Schneiderju in Marinu Tomuliću so sicer podpisali kar trije novinarji?) med novinarji razlaga naokoli, da je Schneiderja čisto po naključju srečal na nekem avstrijskem smučišču, ta pa mu je zaupal, da je v začetku leta napisal knjigo Kraj zločina: Hypo Alpe Adria. Takšna interpretacija, kako je ta informacija zašla v slovenske medije, sicer močno spominja na tisto, ko je kot bi free-lence novinar Blaž Zgaga trdil, da sta se s finskim novinarjem Magnusom Berglundom spoznala kar tako mimogrede po elektronski pošti, nato pa začela sodelovati. Njun skupen produkt je nato bil vsem znana Resnica o Patrii, ki je prav tako Janšo obtožila jemanja podkupnine, tokrat od finske Patrie.

Da so takšni dogodki dejansko povsem neverjetna naključja, pa je prepričan Dejan Kaloh, avtor knjige Od partije do Patrie, ki je včeraj v oddaji Vroči stol, ki jo gosti Vladimir Vodušek povedal, da ne verjame v takšna naključja in da so takšne izjave za lase privlečene. To “smučarsko” zgodbo je sicer med drugim potrdil tudi Delov novinar Dejan Karba, ki je bil prav tako gost Voduškove oddaje, ki pravi, da po njegovih podatkih Večerov novinar ni na smučanju srečal Schneiderja, ampak, da ja tam videl le njegovo knjigo. Mimogrede, avtor knjige Kaj nam pa morete, Matjaž Frangež, včeraj ni odgovoril na Kalohovo vprašanje, zakaj je knjigo, za katero pravi, da razkriva, da je Janša trgovec z orožjem oz. trgovec s smrtjo, izdal v samozaložbi. Kaloh meni, da je to Frangež storil ali zaradi tega, ker mu jo nobena založba ni hotela izdati ali pa za to, ker noče razkriti, kdo so financerji njegove knjige.

Medtem so Delovi novinarji v Grazu naredili kratek pogovor s piscem zgoraj omenjene knjige Richardom Schneiderjem (intervju je objavljen v današnjem Delu), ki zanimivo pravi, da nima nobenih podatkov, da bi kadarkoli Janez Janša in Walter Wolf zasebno poslovala. To dejansko potrjuje tudi besede Wolfa, ki trdi, da se nikoli v življenju z Janšo ni niti videl, kaj šele posloval z njim. Čeprav je medtem dobršen del novinarske srenje spoznal, da je Marin Tomulić popolnoma nekredibilna priča (tudi sama novinarka Dela Schneiderja sprašuje, kako sploh lahko verjame človeku, ki je sproduciral, denimo tudi to, da ga je bivši hrvaški predsednik Stipe Mesić ukazal ubiti),  v bistvu gre za serijskega obtoževalca, ki je vsemogoče poleg Janše in Mesića obtoževal tudi pokojnega francoskega predsednika Mitterranda ter kopico varnostnih služb, se Schneider neprepričljivo izgovarja, da obtožb njegove “kronska priče” Tomulića vsaj na hrvaškem Mesić nikoli ni demantiral. No, tudi to ne bo povsem držalo, saj je Mesić javno izjavil, da je Tomulić zanj “kriminalec svetovnega slovesa”, s tem pa je povedal vse in še več. Poleg tega vse uradno sprožene ovadbe Tomulića zoper Mesića (nekatere je sprožil že leta 2006), niso bile nikoli procesuirane.

Še za zaključek: da so vedno “nove-stare” zgodbe o Janševi trgovini z orožjem postale tečne celo tistim, ki so jih pomagali soustvarjati, priča tudi informacija, da se Uroš Slak za svoje nocojšnje Poglede Slovenije pošteno trudi s povabili za svoje “orožarsko” omizje. Celo Frangež je Slaku dal košarico, kar je zgovorno že samo zase…

Pojasnilo: medtem smo po dodatnem preverjanju izvedeli, da je Večerov novinar Jure Stojan bil tisti, ki se je v Grazu (in ne na nekem avstrijskem smučišču kot smo sklepali iz Karbinih včerajšnjih besed) osebno sestal z avstrijskim novinarjem Schneiderjem (Stojan pravi, da je njega predvsem zanimala afera Hypo), ta pa mu je na srečanju kot bi bežno omenil, da v njegovi knjigi nastopa tudi Janez Janša in Tomulić, ki ga prvega obtožuje prejemanja podkupnin. Stojan pojasnjuje, da ko se je tisti dan vrnil iz Graza, ga je na njegovi mizi že čakal recenzijski izvod Schneiderjeve knjige, kjer je potem v indeksu imen poiskal Janšo in si podrobneje pogledal, kaj je o njem pisal Schneider. Po Stojanovih besedah je v knjigi zelo malo teksta o Janši in Tomuliću, a očitno dovolj, da so Večerovi novinarji iz tega uspeli narediti naslovno zgodbo.

Kar trije Večerovi novinarji so pisali prejšnji teden famozni članek o provizijskem “mazanju” Janše in Bavčarja, eden od njih pa sedaj naokoli razlaga, da se je z avstrijskim novinarjem Schneiderjem slučajno srečal na nekem avstrijskem smučišču.

Foto: printscreen vecer.si