Jelinčič: “Pahor je storil izdajalsko potezo, ko je dopustil, da bo slovensko nebo nadzirala skupna slovensko-hrvaška vojska!”

Prvaka Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča je močno razburil zadnji sestanek slovenskega premiera Boruta Pahorja s svojo hrvaško kolegico Jadranko Kosor. V svojem poslanskem vprašanju Vladi RS se Jelinčič med drugim sprašuje, “kako lahko privatnik, pa čeprav je predsednik vlade, odloča o tem, kdo bo branil slovensko nebo in vabi Hrvaško vojsko na slovensko ozemlje in se privatno dogovarja o tem, da bi Slovenija imela s Hrvaško skupno vojsko!”.

Predmetno poslansko vprašanje objavljamo necenzurirano v celoti:

V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke najostreje protestiramo proti samovoljnemu odločanju predsednika Vlade Republike Slovenije, Boruta Pahorja, ki suverenost Republike Slovenije podarja južni sosedi, »nekdanji« bratski republiki Hrvaški! Nedopustno je, da nek privatnik, pa čeprav je predsednik vlade, odloča o tem, kdo bo branil slovensko nebo in vabi Hrvaško vojsko na slovensko ozemlje in se privatno dogovarja o tem, da bi Slovenija imela s Hrvaško skupno vojsko!!

Sprašujemo, kdo je dal Borutu Pahorju mandat, da sosednji državi predaja kontrolo nad slovenskim zračnim prostorom? Sprašujemo, kdaj je predsednik slovenske vlade Borut Pahor predstavil svojo izdajalsko idejo parlamentu Republike Slovenije in katera od ustreznih slovenskih ustanov mu je potrdila in dovolila to potezo? Sprašujemo, po čigavem navodilu je to naredil? Sprašujemo, zakaj predsednik Vlade Republike Slovenije namerno uničuje suverenost Republike Slovenije in to ravno ob dvajseti obletnici odločitve za samostojnost in po čigavem naročilu?

V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke sodimo, da gre za izdajalsko potezo, ki pa žal ne more biti kaznovana, saj so se nasledniki komunistične partije Jugoslavije že takoj po osamosvojitvi Slovenije potrudili in preprečili, da bi v Kazenski zakonik vpisali člen o izdaji oziroma veleizdaji. Sedanji nasledniki komunističnega gibanja, preoblečeni Social demokrati kumrovškega kova na čelu s premierjem Pahorjem pa nas porivajo nazaj v balkansko združbo. Le zakaj so bile potem potrebne žrtve?

Zdaj, ko je po večini pokradeno, kar se je pokrasti dalo, zdaj, ko je socialni položaj večine državljank in državljanov Republike Slovenije na tleh, se želijo neokomunisti, preoblečeni v razne oblike liberalnih oz. socialnih gibanj, ponovno vključiti v nekakšno novo tretjo Jugoslavijo, da bi s tem prikrili svoje lopovščine in sestopili v balkanski kotel. Ali je to morda tista, nova, tretja pot, o kateri je pred kratkim govoril Borut Pahor? Ali morda, v to novo tretjo pot, sodi tudi to, da bo Slovenija imela na svetovni razstavi InterEXPO skupni paviljon s sosednjo Hrvaško, kot je veselo naznanil Pahor?

Kakor kaže, so tendence določenih krogov v slovenski vladi pokazale svojo pravo barvo ob teh dogovorih, kar se je začelo porajati ob zahtevi za ukinitev slovenske vojske. Zdaj so nekateri prišli s pravo barvo na dan. Želijo prepustiti slovensko nebo Hrvatom, ob tem, da je slovensko ozemlje tako ali tako v velikem delu že v hrvaških rokah (Medmurje, Istra in trije Kvarnerski otoki). Počasi se udejanja tisto, kar je napovedal nekdanji predsednik Hrvaške Franjo Tuđman in kar zagrebška politika vedno govori, to je, da Hrvaška meji na Avstrijo in Italijo. Glede na delovanje predsednika Vlade Pahorja lahko v najkrajšem času pričakujemo, poleg hrvaške vojske na slovenskem ozemlju, tudi zahtevo po uvedbi dvojezičnosti na slovenskih osnovnih in srednjih šolah ter fakultetah.

Ob pomoči trenutne slovenske vlade se udejanja tisto, kar so poskušali v času II. svetovne vojne ustaški klavci iz Neodvisne države Hrvaške, pa jim je to po kapitulaciji Italije leta 1943 preprečil general Rupnik. Ali bo zdaj zagrebškim apetitom podlegla slovenska tako imenovana  leva koalicija oziroma neokomunistična vlada in jim podarila ostanke tistega dela slovenskega ozemlja katerega jim ni dala komunistična beograjska oblast leta 1945?

Zmago Jelinčič Plemeniti, mr. ph.”

Na možnost skupnega slovensko-vojaškega nadzora nad slovenskim zračnim prostorom,  se je odzval tudi predsednik države Danilo Türk, ki je dejal, da je presenečen nad takim dogovorom, “saj ima Slovenija za varovanje zračnega prostora dogovor v okviru Nata, tako da ne vidim, zakaj je potrebna takšna sprememba. Upam, da bosta predsednika vlad pojasnila, kaj sta mislila v tem primeru in da se bo o teh idejah govorilo”.

Zmago Jelinčič v svojem poslanskem vprašanju še meni, da gre pri Pahorjevem dogovarjanju s Kosorjevo o skupni vojski za veleizdajo, ki pa je Kazenski zakonik ne obravnava.

Foto: Matic Štojs