Hauc: kar se tiče Pošte je bilo z brezplačniki vse O.K., SDS: še pomnite, tovariši Predsednika?

Včeraj je pred preiskovalno komisijo o brezplačnikih, ki jo vodi poslanka SD Melita Župevc, pričal generalni direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc. Gladko je pojasnil, kako in na kakšen način je Pošta določala popuste podjetju Progresija, ki je izdajala Slovenski tednik in podjetju Zame-tek, ki je izdajala Ekspres. Hauc je zatrdil, da so to storili glede na pogodbeno količino izvodov za raznos in da je vse bilo v skladu z notranjimi pravili Pošte in zakonodajo. Obe podjetjema so izstavljali račune za vsako posamezno distribucijo časnikov in ne za mesečne raznose. Ob tem je Hauc zanikal, da bi bonitetno oceno Progresije presojali na podlagi bonitete založbe Nova obzorja, ki izdaja tednik Demokracija. Hauc je dal Župevčini komisiji nedvomno vedeti, da kar se tiče Pošte in njenih popustov Progresiji in Zame-tek-u, je bilo z brezplačniki vse O.K. Še več: Hauc je povedal, da je posel z brezplačniki za Pošto bil dober posel in da je Pošta iz tega posla izšla z dobičkom.

Hauc je včeraj postavil na laž tudi nekdanjega predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa, ki je na pričanju pred parlamentarno komisijo dejal, da jim Pošta ni poslala vse relevantne dokumentacije o distribuciji brezplačnikov, ki so jo zahtevali. Hauc je povedal, da je njihov direktor sektorja za varnost in nadzor celo sam klical protikorupcijsko komisijo in vprašal, če še kaj potrebujejo, a tam naj bi mu dejali, da ne in se mu še lepo zahvalili.

Je pa v začetku največja opozicijska stranka SDS, v svojem sporočilu za javnost malce javnost spomnila, da so se prvi brezplačniki začeli pojavljati že daljnega leta 1992. Takrat se je po Sloveniji na veliko šibal brezplačnik Predsednik in to v času predsedniške kampanje Milana Kučana. Kasneje se je ugotovilo, da se je ob tem Kučanovem brezplačniškem projektu na veliko utajevalo davke.

Podrobnosti iz sporočila za javnost:

“Politično pristranska preiskovalna komisija, ki za financiranje različnih brezplačnikov uporablja dvojna merila, se očitno boji, da bi s tem, ko bi obravnavali tudi druge – njej naklonjene brezplačnike – lahko spustila duha iz steklenice. Kaj kmalu bi se namreč ljudje lahko spomnili zgodbe z brezplačnikom Predsednik, ki so ga državljanke in državljani prejeli na domove v času predsedniške kampanje Milana Kučana leta 1992. Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) je namreč leta 1993 in 1994 ob reviziji Studia Marketing, ki je za tedanjega predsedniškega kandidata Kučana opravljal marketinške storitve, ugotovila, da je podjetje ob izvedbi volilne kampanje utajilo davke v višini 6 milijonov tedanjih tolarjev, skupaj z zamudnimi obrestmi pa v višini 17,1 milijona tolarjev (danes 71,357.036 EUR).

Podjetje Studio Marketing se je na odločitev APPNI pritožilo, a je vrhovno sodišče njihovo pritožbo zavrnilo in jim naložilo plačilo utajenega davka. Podjetje je sicer znano tudi po »zanimivem« lastninjenju. Ko se je leta 1990 iz ČGP Delo izločil Tozd Studio Marketing, je slabe tri mesece pozneje, eno od podjetij, ki je nastalo iz njega, že vpisalo spremembo statusa podjetja Studio Marketing v podjetje v mešani lasti, kmalu zatem (v letu 1991) pa je dokončalo privatizacijo in postalo podjetje v popolni zasebni lasti. Še posebej je to zanimivo v luči dejstva, da je bila slovenska privatizacijska zakonodaja sprejeta konec leta 1992, ustavno sodišče pa je opozorilo, da so prenosi družbenega kapitala v zasebna podjetja po stari jugoslovanski zakonodaji nezakoniti.

Takrat že izvoljeni predsednik republike Kučan se je na ugotovitve Agencije odzval sila nenavadno, v pogovoru s TV novinarko Lidijo Hren je dejal, da leta 1992 zakona, ki bi urejal financiranje volilne kampanje ni bilo. In še: »Studio Marketing je v kampanji za mojo izvolitev prevzel – če temu lahko tako rečem – sponzoriranje volilne kampanje. Imel je poslovni interes, kakšen, je seveda stvar diskusije z ljudmi iz Studia Marketing.« Tedanji direktor podjetja Studio Marketing Jernej Repovž je inšpekciji pojasnil, da gre pri vsoti 18,5 milijona tolarjev za strošek razvoja Studia Marketing, saj naj bi bilo podjetje pri promociji kandidata Milana Kučana uporabljalo popolnoma nove metode, ki so bile del razvojno-raziskovalnega projekta t.i. političnega marketinga. Na vprašanje inšpektorjev, zakaj kandidatu niso zaračunali svojih storitev, pa je Repovž odgovoril: »Da, zavedali smo se, da je »revež« in da nima kakšnega posebnega denarja. To je bila velika naložba, za katero pa nam tudi zdaj ni žal.”

Generalni direktor Pošte Aleš Hauc je včeraj gladko odbil vsa kot bi zvita vprašanja Melite Župevc in dejal, da so pri Pošti v zvezi z brezplačniki ravnali povsem transparentno in v skladu s svojimi internimi pravili.

Foto: Matic Štojs