Nestrpnost tako in drugače

Piše: Sašo Ornik – Jin, nagrajeni Večerov bloger

Ameriški poveljnik  v Afganistanu, zvezdnik med generali, ki mu nekateri celo napovedujejo vselitev v Belo Hišo, David Petraeus, je ob nameri nekega pastorja s Floride, da bo 11. septembra zažigal Korane, izrazil zaskrbljenost. Pastor Terry Jones s Floride  se je svoje sovraštvo do muslimanske svete knjige namenil izraziti na obletnico terorističnega napada na ZDA pred devetimi leti, general pa meni, da to utegne ogroziti ameriške vojake.

11. september, lokacija terorističnih napadov in strah in nestrpnost do muslimanov te dni v ZDA hodijo z roko v roki. V New Yorku, nekaj ulic od uničenih dvojčkov, bi naj zgradili islamski center. Vsa dovoljenja imajo, tudi podporo mestnih oblasti, a medtem se je zbudilo gibanje, ki v tej nameri vidi provokacijo, nerazumevanje bolečine svojcev umrlih v napadih, celo znamenje muslimanske zmage v veliki vojni za prevlado nad svetom. To gibanje prav tako za enajsti september načrtuje velik shod proti gradnji centra.  Organizacijo vodita dva blogerja, Pamela Geller in Robert Spencer, ki sta svoje sporočilo v preteklih tednih in mesecih uspela razširiti na vse konce ZDA, shoda pa se bo udeležil tudi nizozemski politik Geert Wilders, sicer znan po svojih ostrih stališčih.

Pastor Jones govori o požigu knjig kot ‘spominu na tiste, ki so bili brutalno umorjeni enajstega septembra’ in o ‘opozorilu radikalnim elementom v islamu.’ Sarah Geller pridiga o veliki vojni med zahodom in muslimani, ki načrtujejo dokončno prevlado nad svetom, o vojni v kateri je vsako popuščanje nedopustno, kjer je postavitev islamskega centra ne samo žalitev svojcem, ampak tudi znamenje poraza v večji vojni. Pri tem skrbi, da so pogosto vsi muslimani vrženi v isti koš, tudi če se trudijo distancirati od teroristov in nasilnežev, ki so se razglasili za edine prave muslimane.

Na drugem koncu sveta, v Franciji, Nicolas Sarkozy  izganja Rome. Tako  se glasijo številne naslovnice.  V resnici izganja samo tiste, ki so v državo prišli nezakonito in si postavili nezakonita naselja. Večina jih je prišla iz Romunije in Bolgarije, z njimi pa je povezano kar nekaj kriminala. Tako se tudi glasi glavna obrazložitev ostrih ukrepov in večina Francozov jo podpira. Vse lepo in prav, dokler bo to res omejeno le na tiste, ki so v državi nezakonisto, sploh pa na tiste, ki so kriminalci.

V obeh primerih, pri Romih in pri muslimanih, se najdejo takšni vredni vsega prezira in ostrega preganjanja in vzroke za nezaupanje in sovraštvo skupnosti okoli njih je mogoče najti. A potem je posploševanje, nevarno posploševanje, ki celotno skupnost označi z negativnim prizvokom in ne dela več razlike. Vsi muslimani so enaki, vsi Romi, oziroma cigani, tudi. Teroristi, kriminalci, brutalni osvajalci, lažnivci in lenuhi, nalepk je v tej igri veliko. Velika je tudi nevarnost, da pri vsem sovraštvu pride še do nasilnih dejanj. Teh, uperjenih proti muslimanom,  je bilo v ZDA do zdaj bolj malo, a nekaj jih je bilo v preteklih dneh. Sejanje semen sovraštva je obrodilo sadove.

Lekcija vsega tega dogajanja bi se morala glasiti, da ne gre posploševati, a to še vedno ne pomeni opustitve varovanja svojih vrednot. Teroriste in kriminalce se preganja, širjenje ideologije sovraštva preprečuje, bodisi da gre za muslimane ali radikalne Američane,  svobodo religije, sploh pa zasebno lastnino, torej pravico zgraditi neki verski objekt na področju, kjer to dovoljujejo oblasti, se dopušča, infiltracijo skrajnežev pa onemogoča.  Vprašanje, če se bomo te lekcije naučili.