Pravljice za lahko noč
Piše: Ive A. Stanič, publicist
Velik del tovarišev iz nekdanje totalitarne stranke in seveda njihovi potomci še vedno in redno pripovedujejo pravljice, ki jim verjame le še predšolska mladina. To so tipične zgodbice za poneumljanje ljudi, ki jih »zdrave sile« brezplačno ponujajo zgodovinsko neukim ljudem. Prav ti rdeči modreci pa znajo povedati, da se je v mali Sloveniji odločil izid druge svetovne vojne oziroma, da bi sile osi izgubile svetovno vojno, če ne bi bilo slovenskih partizanov in njihove NOB. Pripadniki starih sil in varuhi partizanskih vrednot zelo radi predavajo, da bi se brez partizanov pri nas govorilo nemško, da brez njih tudi Slovenije ne bi bilo več. Takih in podobnih pravljic so se danes nekoliko starejši otroci že naveličali poslušati, zato nekdanjim vojakom revolucije in še živečim ortodoksnim boljševikom predlagam, da nekoliko posodobijo svoj program, vanj vključijo nova dognanja in rezultate strokovnih raziskav.
Le nekaj primerov: žrtve, ki jih je povzročila takoimenovana bela garda bo potrebno počasi pokazati in dokazati, tako kot prihajajo na površje žrtve protirevolucionarjev, storjene od partizanske strani oziroma komunistične partije. Število brezen, v katerih je razvidno partizansko zločinstvo je že tolikšno, da jih je težko prešteti. Ko bo izračunano številčno razmerje političnih pripadnikov v množičnih grobiščih, se bo prav gotovo mnogim zavrtelo. Glede na število partizanskih zmag in število od partizanov pobitih Nemcev, velja povedati le to, da so imeli Nemci na vzhodni fronti v enem dnevu večje izgube kot v Sloveniji skozi vsa štiri leta vojne. Tudi delež nemških vojakov angažiranih na slovenskem ozemlju ni bil nikoli večji kot nekaj promilov vse nemške vojske. Res pa je, da je slovenski narod utrpel ogromno število žrtev, kar 6% vsega prebivalstva. In na koncu zgodbe bi veljalo pojasniti otročičkom, po čigavi zaslugi? Če želite, da vam bo mladež verjela, povejte resnico.
Skorajšnje izumrtje slovenstva in zgodovinski eksodus (množični odhod v smrt) nista povzročila nemška in italijanska okupatorja, marveč partizanska NOB. Da, narodnoosvobodilni boj je vse bolj postajal slepilni manever, ki je (tudi samim partizanom) skrival pravi namen njegove borbe – boj za komunistično oblast. Pravljico lahko zaključite s Kardeljevo izjavo v Zagrebu jeseni 1940: »Mi komunisti bomo branili Jugoslavijo le, če bo ta boj »napreden«, to je, če bomo imeli možnost izvesti revolucijo.«
Lahko noč, otroci!
Poenostavljeno in v enem samem stavku bi zgornji prispevek komentiral takole:
”V Sloveniji je veliko več brezen z od partizanov poklanimi in pomorjenimi žrtvami, kot pa skupno število žrtev, ki so jih povzročili domobranci.”
Kako umsko bolehni so boljševiki se pa vidi po temu, da poznega leta 2010 še vedno debatiramo o njihovih ”podvigih”. V naprednih evropskih državah so se podobne debate končale že pred 50 leti. V tujini sedaj delajo in premagujejo gospodarsko krizo, med tem ko slovenski (vladajoči) politiki drsijo v vse globjo gnojnico. Morda je kar prav tako, ko jim bo gnojnica zrasla čez glavo, smo rešeni teh bedakov.
Spomini na partizanska leta. To smo včasih otroci brali, pa Karla Maya tudi. Ampak to je vse izmišljeno. Arhivi čakajo!
Kako umsko bolehni so boljševiki se pa vidi po temu, da poznega leta 2010 še vedno debatiramo o njihovih ”podvigih”.
Seveda, saj diplomanti FDV, šolani potiki, tudi nikoli niso znali in niso delali, samo kakor papige so ponavljali za svojimi partijci, katerih marionete so bili.
Ker pa ima narod zaradi 60 let rdečega pranja možganov, le-te izprane, še vedno niso dojeli, da jih rdeči tajkuni prav po komunistično nategujejo, da jim za hrbtom lahko kradejo direkt iz denarnic.
Z obujanjem morilskega klavca Tita, mažejo rdečim ovcam oči, ki jih nato še vedno volijo, čeprav se namesto obljubljenega mleka in medu, že mnogokje cedijo solze in znoj.
Boljševik so do potakosti dokumentiral drugo stran. Svojih mitov se niso lotili s tako ihto.
Ha, oktobra bo v Veliki Britaniji spominska slovesnost za pobitimi domobranci.
Bodo neoboljševišk časopisi, revije in televizija kaj o tem poročali?
Bomo kdaj doživeli, da bi Božo Repe izdal izčrpno knjigo kot je bila njegova Mimo odprtih vrat, kjer se je lotil izbranih dokumentov o dejavnosti okupatorjevih sodelavcev na Slovenskem? Samo tokrat dokumentacijo o tem, kaj je počela VOS, kaj je počela Slovenska likvidacijska enota KNOJ 1944-1945. Natančno raziskavo.
Zakaj se recimo ni takle zgodovinar lotil Pohorske afere in je moral zadevo obdelati Jurij Štesl? Tu se opisuje krvave izpade štajerskih partizanov med jesenjo 1943 in pomladjo 1944. Pišuka to pa ne boš dočakal od takih zgodovinarjev. Pišuka pa kje mi živimo?
Naši zgodovinarji in sodišča so še marsikaj dolžna. Najprej velja obdelati kočevski proces. Kaj vse je tam počelo partizansko sodstvo, kdo je kar počez zapiral domnevno krive ljudi in jih pobijal brez veljavne sodne podlage. Tu se nehote vsiljuje vprašanje, kakšno vlogo je pri delovanju takratnih sodišč imela Varnostna obveščevalna služba, še posebej ob dejstvu, da je bila operativni del sodnega sistema. Sodišča so delovala po Odloku o zaščiti slovenskega naroda, ki pravi: “Postopanje je naglo, ustno in tajno. Osebno zaslišanje ni potrebno. Proti razsodbi sodišča ni pritožbe. Kazen se izvrši takoj!” Groza!
Res je veliko še za obdelati. Samo neoboljševiška oblast in njihov podporniki tega ne bodo storili nikoli. Recimo izjava komunista Frančka Sajeta, da je sodni postopek kočevskega procesa potekal po vseh splošnih veljavnih načelih procesualnega prava. Sodišče naj bi na tem procesu z vso objektivnostjo in natačnostjo razčistilo posamezne točke obtožbe… ziher je bil ta človek pod gasom, da je kaj takega takrat izjavil? In komunistični črno komedijatje so kao uradno takrat zaključil svojo črno komedijo in morilci so ubili prvih 16 mladih življenj. Potem so morilci pobili še 18 žrtev…nato novih 20 in tako vso noč. Uradno so morilci obsodili na smrt 16, dejansko pa so komunisti pobili 400 borcev Grčaric in Turjaka. Ob italijanski kapitulaciji pa so komunisti pobili okili 1000 svojih nasprotnikov. V Jelendol pri Ribnici so komunisti v noči med 22. in 23. oktobrom 1943 pripeljali iz ribniških zaporov 150 žrtev in jih tam zverinsko pobili…