Recenzija: THE STONING OF SORAYA M.*
# THE STONING OF SORAYA M.
# Ameriški film: 2008
# Režija: Cyrus Nowrasteh
# Scenarij: Cyrus Nowrasteh & Betsy Giffen Nowrasteh
# Producent: Stephen McEveety
# Igralska zasedba: Shohreh Aghdashloo, Jim Caviezel, Mozhan Marno, Ali Pourtash, Navid Negahban, David Diaan, Parviz Sayyad,..
# Žanr: / Kriminal / Drama /
# Jezik: / Angleški / Perzijski /
# Glasba: John Debney
# Filmska hiša: Fallen Films
# Url: http://www.thestoning.com/
# Dolžina filma: 116 min.
# Budžet: $ 115,053
# Premiera: 7. sep. (2008) – (Filmski festival Toronto – Kanada)
# Premiera: / (Slovenija)
THE STONING OF SORAYA M. je posnet po istoimenskem ¨best sellerju¨, ki je bil napisan na podlagi resničnih dogodkov. (1994 leta je Novinar Freiodune Sahebjam bil prvi, ki je razkril šokantno zgodbo in jo nemudoma lansiral v javnost tako, da je napisal knjigo z naslovom The Stoning of Soraya M.). Razkriva vso grozovitost verskega fundamentalizma, neenakopravnosti med spoloma in mentalitete podivjane množice, ki nedolžno žensko zaradi nedokazane nezvestobe kamenja do smrti. Omenjeno šokantno delo je delo manj znanega režiserja Cyrusa Nowrasteha (pomnimo ga po uspešni ameriški televizijski seriji La Femme Nikita” / Nikita, 1997 – 2001 in njegove druge polovice Betsy Giffen Nowrasteh (na pomoč mu je priskočila pri scenariju). Omenjena drama je dvignila prah na filmskem festivalu v Torontu predlansko leto septembra (osvojila je nagrado gledalcev: Cadillac People’s Choice Award ), takoj za SLUMDOG MILLIONAIRE / REVNI MILIJONAR 2008 )!
KRATKA VSEBINA
Na podeželju v Iranu in v letu 1986 se odvija zgodba, v katero je vpleten novinar z iransko francoskim imenom Freiodune Sahebjam (JAMES CAVIEZEL pomnimo ga po vlogi jezusa iz filma THE PASSION OF THE CHRIST / KRISTUSOV PASIJON, 2004) obstane v iranski vasici z okvaro na os. vozilu. Na pomoč mu priskoči Zahra (Shohreh Aghdashloo) tako, da mu zaupa zgodbo v katero je bila pred dvema tednoma vpletena njena nečakinja Soraya M. (Mozhan Marnò), saj vidi v njem nekakšno, pravici zadoščeno upanje in odrešitev pred iranskimi psi, ki živijo v vasici, in jo ogrožajo iz dneva v dan! Pripoved francoskega novinarja tako močno preterese, da je odločen, da ji pomaga in to šokantno zgodbo razkrije medijem izven Irana, tukaj pa naleti na velike težave, saj je s tem obsojen na smrt, tako kot Zahra, ki je priča krvavemu zatiranju Soraye na ¨audio kaseti¨.
KRATKA OCENA
Film nazorno prikaže iranske islamiste, ki tudi v današnjem času modernega Irana kamenjajo nedolžne ženske po vaseh. Na žalost je ta nagnusen, krvav kriminal prisoten po celem Iranu in drugih islamskih državah (v Pakistanu, v Afganistanu, v Iranu, v Savdski Arabiji, v Sudanu, v Somaliji, in v Nigeriji). Zakonca Nowrasteh gledalca seznanita s strašljivim dogodkom, kateri močno spomnija na krute prizore iz kristusovega pasijona, (še pomnimo Jamesa Caviezela kako je trpel kristusove muke pod režijo MEL GIBSONA?). Podobno vse skupaj na nehuman način doživlja (po krivem obdolžena) Soraya (Mozhan Marnò), ki je izpostavljena nasilju iranskih ¨ islamistov ¨ (še slabše ti islamski ¨extremisti¨ so njeni lastni sinovi, člani verskega režima Bahá’í, ki slepo verjamejo Alahu, ¨saj poznate tisto Alah je velik, vsemogočen in podobna jajca¨) Režiser nam je skrajšal muke, kajti prizori resničnega intezivnega kamenjanja ženske, trajajo dobrih dvajset minut (pa še te minute se vlečejo kot jara kača in te ponoči lovijo v spanju!). Ob vsem tem izstopa tudi odlična igra iranske zvezde, oskarjeve nominiranke Shohreh Aghdashloo (pomnimo jo po vlogi iranske matere iz odlične drame HOUS OF SAND AND FOG / HIŠA PESKA IN MEGLE, 2003) in dialogi perzijskega narečja! Gledalec tako postane priča globokemu in resničnemu zatiranju žensk – (¨šokerju¨) katerega do zdaj ¨vsako evropsko oko še ni videlo z drugo besedo povedano THE STONING OF SORAYA M. je zakopana resnična zgodba, ki prihaja počasi na dan – svet bo zvedel!
Da pa ni vse tako črno, pa nam Nowrasteh pričara še odlično kamero s čudovitimi posnetki iranske vasice katera je skrita v samo podeželje narave, in se nahaja (nekje tam v Iranu) bogu za hrbtom¨!
Ocena: ****** (6)
——————————————————————-
LEGENDA ZA OGLED FILMOV NA DVD – (JIH) !
——————————————————————
****** (6) Brilijanten/ vklopi, mojstrovina se začenja / PRIPOROČAMO OBVEZEN OGLED
***** (5) Odličen / vklopi, prevzel te bo / PRIPOROČAMO
**** (4) Pravdober / vklopi, pričenja se zabava / PRIPOROČAMO
*** (3) Dober / vklopi, preveč ne pričakuj / NE PRIPOROČAMO IN PRIPOROČAMO
** (2) Zadosten / po petih minutah izklopi / NE PRIPOROČAMO
* (1) Nezadosten / ne vklaplaj / polom filma ! NE PRIPOROČAMO
* Kamenjanje Soraye M.
No, a ni to posledica množičnega bombardiranja Hollywoodske proizvodnje filmov polnih nasilja, posiljevanja in kriminala vseh vrst? Zakaj nas bombardirajo s takimi filmi ves čas? Prikazujejo nasilje in prelivanje krvi in hkrati govorijo, da taki filmi nimajo vpliva na mladino. resnica pa je, da vsi filmi vplivajo na pamet ljudske množice. Pol pa se lahko vprašaš, kakšen namen ima vse to…
Dobro je da smo gledalci s strani Hollywoodske proizvodnje filmov na nek način obveščeni in seznanjeni s krutim realizmom, ki je dostikrat dobro skrit pred očmi javnosti – dober primer je tudi resnično krut večkrat nagrajen dokumentaren film THE COVE / SKRITI ZALIV! Kar se pa tiče mladine pa lahko dam banalen primer, ki pa v tej temi še kako drži (¨kar se janezek nauči, to tudi zna¨)
Planet je ena velika klavnica! Najbolj razširjeno čustvo, pa je strah.
Taki ljudje bi moral prebrat knjigo “Etiko prehrane” Howarda Williamsa, ki jo je prebral Tolstoj in se je potem odločil obiskati klavnico v Tulsi. Vedno si je želel videti od kod prihaja človeška hrana, vendar ga je zadrževal odpor, ki spreleti človeka, ko ve, da bo doživel strašno trpljenje, pa ga ne bo mogel več preprečiti. Pove nato, kako se je pogovarjal z mesarjem, ki je moral zadevati z nožem. Vpraša ga, če ne čuti usmiljenja do živali, ki bo umrla pod njegovim sunkom. “Zakaj naj se mi smili?” mi je odgovoril, ‘toje treba delati.’ Razložim mu da ni prav nič potrebno jesti mesa, strinjal se je z menoj, rekoč da je to res kruta zadeva. Potem pa: Toda kaj naj storim. Moram služiti denar. Mesar pove še, da je največ dela ob petkih pozno v noč. Podobnon je izjavil mesar v vojski. To je strašna muka!’ Ko se mu ubožica zaupljivo približuje. Je strašno! Strašno ne samo trpljenej in smrt teh živali, ampak tudi dejstvo, da človek brez vsake potrebe zaduši v sebi čustvo sočutje in postane krut, ko dela nasilje nad samim seboj. In kako globoko je v človeku usidrana prepoved umora drugega bitja.