Promocija Slovenije v tujini: nogometaši, Srebotnikova, ti in jaz…
Dvotedenski obisk Otoka je bil osvežujoč. Londonski Hyde park in odštekana Pink. Legendarni Fantom iz opere v Her Majesty’s theatre. In seveda – naši nogometaši in njihova odlična predstava na SP. Ja, v tem zapisu bo govora o naših športnih junakih in o tem, kako neverjetno ogromno publicitete in razpoznavnosti naši državi prinesejo ravno uspešni športniki. Mimogrede, na uspehe naših nogometašev se je med slovenskimi političnimi strankami spomnila le SDS.
Tekmo Slovenija – Anglija sem si ogledal v angleškem Wiganu; ravno takrat sva z N. imela pavzo med več sto kilometrsko vožnjo na Škotsko. Nisem si mogel kaj, da nisem v polnem lokalu angleških navijačev začel vpiti (kljub grozečim pogledom, ki so se bliskali izpod povečini pobritih čel), ko so naši nekaj minut pred koncem začeli s kanonado, ki bi se kaj hitro lahko končala z remijem 1:1 in torej z nadaljevanjem naše reprezentance v osmino finala SP 2010. Kakorkoli, naši fantje pod vodstvom Matjaža Keka so pokazali odlično igro in si zaslužijo vse čestitke.
Po izvrstnem nastopu naše nogometne reprezentance ni bilo koliko toliko opismenjenega človeka iz kateregakoli kotička sveta, ki ne bi vedel kje na globosu se nahaja država Slovenija ali pa so zanjo vsaj slišali. Čudovit je občutek, ko od Indijca ali pa od Azerbajdžanca na potovanju v tujini slišiš: “Ooooo, Slovenia, great football team.” Kar so tokrat (in seveda na vseh prejšnjih velikih nogometnih tekmovanjih) naredili za promocijo naše države slovenski nogometaši v samo dveh tednih, ne naredi naša Slovenska turistična organizacija v dveh desetletjih.
Ja, STO. Veste kaj mi je padlo v Londonu še posebej v oko? Vsi ti znameniti angleški rdeči bus doubledekerji, ki se vozakajo po angleški prestolnici gor in dol so v poletni sezoni oblepljeni s številnimi reklamami za tuje turistične destinacije. Hrvaška s svojimi tisoč in nekaj otoki prednjači, potem so tukaj še bele plaže Tunizije, celo ubobožana Grčija še vedno na veliko vabi na njene otoke, o Sloveniji pa ne duha ne sluha… Kaj dela v tem primeru STO? Zakaj na dvonadstropnem rdečkotu ni Pirana ali Postojnske jame???
Ko sva se to nedeljo vračala nazaj v Slovenijo na Letališče Jožeta Pučnika, je med drugimi potniki na letelu sedala tudi vedno tiha in od turnirja v Wimbeldonu utrujena naša najboljša slovenska tenisačica Katarina Srebotnik. Srebotnikova in njena češka partnerka Kvete Peschke se v dvojicah sicer nista uvrstili v polfinale letošnjega tretjega turnirja za grand slam v Wimbledonu, a vsa teniška športna javnost in mediji, ki spremljajo ta pomembni športni dogodek, tudi po njeni zaslugi v svet sporočajo, da nekje v osrčju Evrope obstaja čudovita dežela z imenom Slovenija. Kata, hvala ti za to!
Da potegnem črto: slovenski športniki so dejansko najboljši ambasadorji in promotorji naše države v svetu. Spomnimo se samo kaj vse so v zadnjem letu dosegli Tina Maze, Dejan Zavec, Primož Kozmus… In kaj lahko za promocijo Slovenije v tujini na naših potovanjih “čez mejo” naredimo vsi mi drugi “navadni” smrtniki? Tisočkrat manj seveda, a če navdušimo samo enega tujca, da bo po našem priporočilu obiskal Slovenijo, smo naredili že ogromno. Torej, če že slučajno še kdo ni slišal za Slovenijo, mu najprej prijazno povejmo, kje se nahaja in kaj vse turističnemu popotniku ponuja. Vsem tistim, ki pa so za Slovenijo že slišali, pa je še niso obiskali, pa jaz vedno rečem: naredite si uslugo in nas čimprej obiščite, to je raj na zemlji…
Najbolje je da Slovenija ostane skriti kotiček lepe narave. Zamislite si, da pride miljonska horda turistov v Logarsko dolino. Da se drenja na stotine avtobusov polnih turistov v dolini Tamarja. Da bi vsak dan zlezlo na Triglav na stotine turistov? Turistični kaos! Tile naš šporniki pa preko Slovenije predvsem poskrbijo za svoj mošnjiček in si potem poiščejo kakšno oazo prijaznejšo za plačilo davka na zasluženo, kot je v Slovenija. Sedaj je največ zanimanja za nogometaše v Angliji za dva vratarja, portugalca Eduarda in našega Handanoviča. Pri Arsenalu se zanimajo za ta dva. Športniki se zanimajo samo koliko jim bo padlo v žep. To je normalno. Noben noče kaj dat od svojega zaslužka drugim. Največ pa za Slovenijo in njeno razpoznavnost naredijo toplice.
Tam je zmerom gužva…
Se strinjam z zapisanim. Brez slovenskih športnikov bi še v tujini vedno mislili, da živimi v Jugi in da nam vlada maršal Tito. Bravo dekleta in fantje, ki ponosno in uspešno zastopate v tujini slovenske barve!
Kaj je narobe z jugo?
Gobar! Pa res kaj je bilo narobe v Jugi?
Pokojnina- razvrednoteno minulo delo.
Leta 1980 za eno pokojnino 1406 kg krompirja, devet let pozneje je isti upokojenc dobil za svojo penzijo samo še 361kg krompirja.
Ali za isto penzijo je ta upokojenc leta 1980 dobil 200kg fižola, devet let poznej samo še 200kg fižola.
He, he 1 dinar = 0,25 g jajca.
Lohk pišem cel teden o tedajni jugi….
Mater tako je bilo dobr, da sem se od same dobrote zmotu.
Upokojenc je leta 1980 dobil za svojo penzijo 200kg fižola, devet let pozneje pa je dobil za isto penzijo 80kg fižola.
To je iz pisma upokojenca iz Celja.
V tej prelepi in bratski Jugi je bilo tako lepo, da se je lep del zavednih komunistov šla sončit in kopat na Goli otok, nekaj tisoč protikomunistov pa si je izbrala počitek v slovenskih zaporih in kazensko poboljševalnih domovih. Bilo je čudovito !
Res je bilo veliko ljudem takrat fino. Raznim udbovskim špicljem, paznikom po zaporih, zasliševalcih ki so martretiral politično labilne, komunističnim sekeretarjem v komunajzarskih podjetjih…. naštevaš lohk kar neki časa. Ostali pa so bili raje tiho, molče so vzdrževal tak sistem, da jim ni bilo treba na raport na Mačkovo v prvi štuk. No, dobr je šlo tudi raznim švercarjem, ki so goljufal komunajzarje…
Slovenija, Slovenija. Najlepša država na svetu, ki ima hkrati najbolj nesposobne politike na svetu. Paradoks za Guinessovo knjigo rekordov.
Takrat je bilo ljudem tako lepo, da so državljani “nazadnjaških” kapitalističnih držav trumoma bežali v komunistične “napredne” dežele. Takrat je bilo vse tako pravično. Komunist, ki je ubil kmeta, si je lahko prilastil njegovo posest in postal upravičen lastnik in gospodar kmetije. V tistih zlatih časih je neuradni propagandni minister Ilija Ehrenburg pisal Stalinu: “Potrebno je ubijati, ubijati, ubijati! Nihče ni nedolžen, niti nedolžni niso nedolžni.” To boljševiško šolo in filozofijo so slovenski komunisti prenesli v Slovenijo. In krvava revolucija se je začela.
In zdaj ljudje mislijo, le kateri? Da je ta filozofija pozabljena…