Počilo med Crnkovičem in Miheljakom: slednji prvega primerja s klošarjem?!
Ena izmed top slovenskih kolumnistov: v zadnjem času Delov Marko Crnkovič in Dnevnikov Vlado Miheljak sta si (verbalno) pošteno skočila v lase. Crnkovič je sredi junija objavil v Delu kolumno (mimogrede; v svoji najnovejši kolumni je raztrgal medijsko strokovnjakinjo Sandro Bašić Hrvatin, za katero pravi, da ne razume ničesar), kjer je razglabljal o t.i. mejno-arbitražnem referendumu. V svoji kolumni se je dotaknil tudi družbe v Asu, ki je proslavljala svojo pirovo zmago. Miheljaka so nato strašno razkačile naslednje Crnkoviče besede: “Bo Miheljaka in Damjanića kaj zvijalo v želodcu, ker sta tisto davno nedeljo po referendumu večerjala s Pahorjem in Jankovićem in drugimi, opitimi od zmagoslavja?”
Miheljak je Crnkovičevo pisanje v zadnji sobotni Delovi rubriki PP 29 (po domače: pisma bralcev) označil za laž, saj tistega dne naj ne bi večerjal z nobeno “poreferendumsko družbo opito od zmagoslavja”. Miheljak naj bi po lastnih besedah v Asa zavil samo za nekaj minut, ker je zamudil avtobus, tam pa naj bi z Damjanićem na kratko pokomentiral izid referenduma.
Očitno je Miheljaka pošteno zmotilo Crnkovičevo namigovanje, da sta se lastnik Ninamedie Nikola Damjanić in Vlado Miheljak skupaj s politiki levega političnega bloka veselila referendumske zmage, kasneje pa bi ju lahko “zvijalo v želodcu”, če se bo izkazalo, da je Slovenija z arbitražo potegnila precej krajši konec kot sosednja Hrvaška. Oba omenjena naj bi sicer veljala za (ne)prikrita podpornika slovenske levice.
Miheljak Crnkoviču: “Crnkovič me pogosto omenja, kot da ga priganja prisila nekakšne latentne fasinacije, čeprav sem mu že pred precej časa odgovoril, da se mu zdi njegovo pisanje o čemer koli in komer koli povsem irelevantno, trivialno in mestoma skrajno banalno in zato ne more biti moj polemični partner.” In še: “Ko sem šel v omenjeni lokal, sem v grmovju Knafljevega prehoda res videl čepeti neko senco, ki je pogledovala proti gostinskemu vrtu. Menil sem, da je kakšen lokalni klošar. Pa menda ni bil Crnkovič?”
Ob tem je bilo zanimivo, da je Miheljak v svojem odgovoru povsem povzel Crnkovičevo pikro in zajedljivo retoriko, ter Crnkoviča za nameček označil kot “pop in” kolumnista, kar je letelo tudi na pojavljanje Crnkoviča v nekih obskurnih oddajah, kjer se je razpravljalo celo o Urški Čepin. Resnici na ljubo; Crnkovič res rad pametuje o vsem možnem in nemožnem (ter se ob tem obnaša kot vsevedni snob), toda tudi Miheljak s svojim političnim pedigrejem ne more obveljati za neko (objektivno) kolumnistično avtoriteto…
Miheljak sprašuje Crnkoviča: kdo se kot klošar plazi po grmovju in ljubljanskih prehodih?
Foto: Borut Peterlin
ob zgoraj napisanem lahko dodam samo to, da se mi Sobotna priloga, ki jo berem že kar nekaj let, pošteno upira odkar v njej objavlja Crnković. Ne toliko zato, ker sva imela tudi midva pred časom spor zaradi njegovega pisanja, bolj zato, ker je njegovo pisanje bolj ko ne prazna slama, stran vržen denar tistih, ki mu plačujejo za to. če bi se komu dalo malo pobrskati po crnovićevi preteklosti in sestaviti njegov profil bi ga v enem šusu lahko postavil na hladno za vedno.
Oba sta bedaka. Crnkovič 50 letni froc, ki se v svojih kolumnah prepucava o nekih tehnikalijah in Miheljak ideološko trobilo levice. Resnica je, da v Sloveniji ni nobenega pravega kolumnista, ki bi se ga splačalo brati, kaj šele ob njem tehtno in poglobljeno razmišljati.
En večji …. k drug.
.. heehe, tadej. Crnkovic za moje pojme zgolj navelicano onanira, Miheljak ga pa tolk pihne, da resno jemlje. Uh. Matej Bogataj bi bil za moje pojme brilliant columnist, ce bi se seveda sel ta hec.