Zaradi potopljene južnokorejske vojaške ladje grožnja vojne na korejskem polotoku

Južni Korejci bi imeli preiskavo Združenih Narodov, ali je potopitev njihove vojaške ladje v Rumenem morju bila akt kršitve premirja s Severom, ZDA pa bi rade videle posledice za Severno Korejo s strani mednarodne skupnosti. Iz Pjongjanga kot ponavadi prihajajo grožnje z vojno.

Obubožana stalinistična  diktatura na severu, oziroma njihova mornarica, naj bi potopila južnokorejsko vojaško ladjo, pri čemer je bilo ubitih 46 mornarjev.  26. marca naj bi ladjo Cheonan uničil torpedo iz severnokorejske podmornice, Južni Korejci so namreč našli ostanke torpeda. Zdaj se v Seoulu odločajo, kako ravnati naprej, zahtevajo pa preiskavo Združenih Narodov. Za razliko od svojih severnih sosedov njihov govor ni tako robat in poln groženj z vojno.

Obe državi sta tehnično še vedno v vojni, saj med njima nikoli ni bil podpisan mirovni sporazum. Korejska vojna je divjala v letih 1950-53 in je polotok pustila razdeljen. Medtem ko je Sever v preteklih dveh desetletjih povsem obubožal in se zanaša le še na podporo Kitajske, se je na jugu razvila moderna in bogata država.

Smrtonosni vojaški manever severnokorejske podmornice naj bi potopil vojaško ladjo Južne Koreje in pri tem ubil 46 mornarjev. Razlog za novo vojno dveh držav na korejskem polotoku?