Poziv Eve Irgl žrtvam Udbe je vznemiril levo politično opcijo

Predsednica parlamentarne komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, Eva Irgl, je v javnost poslala poziv vsem žrtvam, ki so bili podvrženi takšnim in drugačnim represijam Udbe oz. Službe državne varnosti (SDV), da komisiji pričajo o svojih izkušnjah z Udbo. Da je s takšnim pozivom Irglova zlorabila položaj predsednice parlamentarne komisije, so si enotni v mnenju štirje člani komisije iz vladnih strank: Potrata, Rožej, Magajna in Gumzar. Omenjeno četverico naj bi zmotilo predvsem to, da komisija o takšnem pozivu ni nikoli odločala.

Če so omenjeni člani Irglovi očitali “formalno zlorabo” njene funkcije, pa v Zaresu v pozivu Irglove spet vidijo “ideološko obračunavanje”. Pri tem zaresovci seveda pozabljajo, da je šele po dvajsetih letih sploh možno v javnost poslati takšen poziv, ki je v vlogi legitimnega instrumenta za moralno satisfakcijo tistih, ki so jim bile v prejšnjem režimu kršene človekove pravice. Nadalje zaresovci pozabljajo, da je ravno predsednik Türk z izredno spornim odlikovanjem Tomaža Ertla, spet začel deliti slovensko ljudstvo in je s takšnim dejanjem de facto podelil tudi legitimnost vsem preteklim kršitvam človekovih pravic.  

Poziv Eve Irgl je tako potrebno razumeti in ga pozdraviti kot enega izmed dobrodošlih poizkusov zaščite demokratičnih standardov v naši državi, ki pa bo morda v obliki ljudskih demonstracij, ki jih je za pomlad napovedal lider opozicije, dobil tudi širšo ljudsko podporo. 

Ker drugi mediji samo izjemoma (in nepopolno) navajajo primere, ki so pomenile kršenje človekovih pravic s strani Udbe, jih mi na tem mestu navajamo v celoti:

–    omejevanje pravice gibanja ali osebne svobode,
–    prisiljevanja v ovaduštvo,
–    širjenje strahovlade,
–    kršitve domneve nedolžnosti v sodnih postopkih,
–    grožnje z zaporom ali zaporom zaradi nesodelovanja s SDV,
–    preprečevanje učinkovite obrambe pred sodišči,
–    sojenja po diktatu SDV,
–    grožnje ali odvzem lastnine zaradi delovanja SDV,
–    neupoštevanje osebnega dostojanstva,
–    neupoštevanje pravice do zasebnosti,
–    kršitve pravice nedotakljivosti stanovanja,
–    kršitve pravic varstva tajnosti pisem in drugih občil,
–    kršitve svobodnega izražanja,
–    preprečevanje pravice do svobode vesti,
–    preprečevanje svobode do zbiranja in združevanja,
–    preprečevanje izražanja volilne pravice,
–    preprečevanje svobode političnega izražanja,
–    preprečevanje pravice do svobode dela,
–    preprečevanje pravice do socialne pomoči,
–    preprečevanje pravice do zdravstvenega varstva,
–    preprečevanje pravice do izobrazbe in šolanja,
–    preprečevanje pravice avtonomnosti univerz in drugih visokih šol,
–    preprečevanje pravice do svobode in znanosti,
–    preprečevanje pravice do izražanja narodne pripadnosti,
–    preprečevanje pravice do sindikalnega združevanja,
–    preprečevanje pravice do stavke.

Eva Irgl se ne boji ozreti nazaj v zgodovino in pozvati k pričanju tiste, ki so jim bile kršene človekove pravice.

Foto: Matic Štojs