Jože Činč o cestiščih-deloviščih in o novem sloganu “Tovariši, mi vas kolnemo!”

Piše: Jože Činč, entertejner

Boug daj ludstvo…No, pa je še en vikend za nami, pa se (kot izgleda) začenja pasja vročina; opažam, da enim »ornk«

že začenja pražit možgane. Najprej odgovornim za ceste. Je res, da so že pred časom napovedali gradnje, renoviranja raznih cest, vpadnic, predorov itd. Ampak – spet ista zgodba! Vedno znova, ko se začnejo neki preddopustniški cajti, VEDNO se spravijo v »nujna dela!« Halo, a ni bila letos količkaj v redu pomlad, da bi se takrat spravili na ceste in bi sedaj bilo že skoraj (če že ne vse) dokončano. Ko sem se čez vikend peljal proti Prekmurju, naletim na X delovišč, zoženih pasov in tistih butastih »smeškotov«, ki nas kao spravljajo vsak kilometer v boljšo voljo, v smislu »še malo pa bo konec delovišča«. Ma, če si v koloni in voziš  20 na uro se pos…m na tistega smeškota, samo še bolj živčnega te dela! Še bolj me je razkurilo (tja in nazaj), da so delovišča res »delovna«. V kakem smislu? Vidiš kup delavcev, kako »letajo« po delovišču in sine ti ideja. Namesto smeškotov naj se postavijo table: POZOR! HUDA DELOVNA VNEMA! 2 DELATA, 8 JIH GLEDA! G.minister za promet pa basira v oddaji, kjer »not padajo«. A se še spomnite njegovih besed ob imenovanju:« tudi sam bom hodil po deloviščih gledat, kako se dela izvajajo…« (nekako takole je izjavil). Očitno nima časa, vadi kitaro. Kakšen je pa ekonomski interes delavcev in »naročnikov«? V to se raje ne bi spuščal. Lahko le rečem: veselo poletje, šoferji!

Pa se v ponedeljek vračam v Lublano in – toča! Pa tuhtam, 25.maj pa-toča?! Hudo! In takoj druga misel, čisto spontana: ej, 25.maj, ni danes Dan mladosti? Nekateri bi rekli, ja, to je bilo v času «komunajzerjev!« Ok, res je. Ampak večina takih, ki se danes zgražajo nad temi simboli preteklosti, Titom, zmrdujejo ob bilokakršnem omenjanju njegovega imena, je še nedolgo tega pela: «druže Tito mi ti se kunemo…« feat. Zdravko Čolić, čeprav je več verzij. Te sem se takoj spomnil. Pa Štafete mladosti, 50.000 ljudi na štadionu JLA v Beogradu, raznih koreografij itd. Zdaj pa je »vse to« neka izkrivljena resnica o človeku, ki je vzpostavil avtoritarni režim, dal «spakirat« toliko in toliko ljudi, ki mu niso bili po volji…Kaj je resnica, kaj ni, naj presojajo tisti, ki so se odločili »pisati novo zgodovino«. Sem pa skoraj prepričan, da bi veliki večini naših politikov včasih prav pasalo, če bi jim tu pa tam zapeli: «Tovariš ta in ta mi ti prisegamo…« Mam pa boljšo idejo. Refren bi dal nazaj v srbo-hrvaščino: «Druže taj i taj mi ti se KUNEMO in takoj s tega (moj) dobesedni prevod: Tovariši, mi (vas) čedalje bolj KOLNEMO!«

No, kot že veste so se pa na seji MOL odločili, da bodo (sicer še nezgrajeno) štajersko vpadnico poimenovali po Titu in spet bo (je) frka. Podmladek ene od strank je že napovedal vložitev pobude za presojo ustavnosti te odločitve. Svašta!Podmladek! Za hip sem se vprašal po njihovih EMŠO-jih, da vidim kako zgodovino so se oni učili. Zlagano?

Bomo pa ob tem preimenovanju ulic v Lublani deležni tudi Ameriške, Francoske, Italijanske(?), Hrvaške(?!), Moskovske (a tam ni več avtoritarnega režima?)… No, pa ne bo vsaj Severno-Korejske, tipi se spet špilajo z atomskim orožjem. Jao,narobe svet!

Ajde, ludstvo, mejte se, pazite na cestah, pardon, deloviščih in ne zgrešite kake na novo preimenovane ulice. Bog ve ,kam vodi…