Patria osebno

Piše: Ana Zagožen

Da, osebno, ker se me ta zgodba globoko tiče iz dveh vidikov: eden od obtožencev, ki je začasno izločen iz postopka, je moj oče, poleg tega v zadevi nastopam tudi sama, čeprav le posredno.

Poleg tega pa leži Patria kot težka mora nad našo družino od poletja 2008, ko se je pričelo nezaslišano medijsko očrnjevanje – začenši z Velikim pokom, ki ga je napovedal najvišji politik v državi v Nedeljskem dnevniku. Seveda je bila takratna medijska kanonada le topovska predpriprava pred bližajočimi se državnozborskimi volitvami.

Od takrat ni bilo več miru za našo družino. Višek je bil spomladi naslednjega leta, ko so v okviru hišne preiskave potrkali tudi na mojo sobo in mi jo premetali.

Z obtožnim predlogom se je oče mnogo prej, preden je obtožni predlog prejel, seznanil preko Mladine- z vsemi podrobnostmi in komentarji vred. Kar verjeti ni mogel, kaj vse naj bi imel zapisano v svojem rokovniku, ko pa si ga je ogledal v sodnem spisu, je videl, da je veliko tega prirejenega, napihnjenega in zlaganega.

Kot primer naj navedem tudi detajle, kjer ”nastopam” tudi sama in kjer je tožilka poizkušala določiti tudi čas in kraj, ko naj bi Janez Janša dajal očetu navodila, kako naj zahteva denar, oče pa naj bi mu prenašal obljube finske Patrie.

Tožilka Zobec-Hrastarjeva je v obtožnem predlogu zapisala, da piše dne 11.8.2005 ob 12.30 uri v očetovem rokovniku: ,,J.J. kosilo znao Ribiški dom + žuče.” Zapisala pa je tudi: ”na naslednji strani , vendar isti dan Črnkovič Patria Črnkovič.”

V resnici pa je tega dne imel oče  zapisane kratice J.J. z rdečim kemičnim pisalom, z zelenim nalivnim peresom pa zelo razločno: ”Kosilo z Ano Ribiški dom + Luče.” Besede ribiški dom, Ana in Luče so napisane razločno z velikimi črkami, ime Ana je celo podčrtano. Seveda ni nujno, da se kratici J.J. nanašata ravno na Janeza  Janšo, oče ima v telefonskem imeniku, ki so ga tudi zasegli, vsaj pet oseb, katerih imena in priimki se začenjajo s tema začetnicama…

Nobenega dvoma ni, da je oče načrtoval kosilo v Ribiškem domu Ljubno ob Savinji, kjer smo bili tisto leto na počitnicah in da bi po kosilu odšla v deset kilometrov oddaljene Luče, kjer je bil, kot vsako leto takrat ”Lučki teden” z vsakodnevnimi prireditvami. Tega se celo osebno spomnim, takrat sem bila najstnica in sem kot domala vsa dekleta moje starosti pazila na prehrano, od katere so bile seveda ribe najprimernejše.

Na tej strani rokovnika ničesar ne piše o Črnkoviču in Patrii, pač pa na naslednji strani, kjer je bilo nadaljevanje kratkih zabeležk, kaj je kdo hotel z naročili tajnicam na HSE (oče je imel telefon vedno prevezan na tajništvo, ali pa ga je tam puščal), s sms sporočili ali s sporočili iz telefonskega predala. Ta seznam, ki je napisan v rdeči barvi, se nanaša na julij mesec- na začetku je tudi datum ”praznenja” GSM aparata. Takratni mobilni telefoni so že imeli bolj skromen spomin in jih je bilo treba občasno ”počistiti”. Vendar je oče hotel imeti pribeleženo kaj je kdo želel, da se je ob priliki odzval ljudem. Stran, kjer je pribeleženo kosilo z mano in kratici J.J., ni običajna stran v rokovniku. Tam je ”nametanih” cel kup pribeležk, ki se ne nanašajo na ta dan.

Iz tega rokovnika in iz očetovega osebnega notesnika je jasno razvidno, da so bili tudi dnevi pred enajstim avgustom in po njem rezervirani za obisk okoliških hribov ali za dogodke lokalnega značaja. Takrat smo bili na počitnicah v naši hiši v očetovem rojstnem kraju in oče sploh ni bil v Ljubljani.

Morda je bila tudi tožilka tega mnenja, saj naj bi se po njenem oče sestal na kosilu v kraju Žuče, ki ga sploh ni v Sloveniji, je pa v Srbiji!?  Vsaj v krajevni leksikon bi lahko pogledala, preden je zapisala tako srhljivo obtožbo! Namesto tega pa je tri dogodke, napisane s pisali treh različnih barv – kar dokazuje, da niso nastali v istem času – združila v namišljen konstrukt, da bi ”dokazala” svoje obtožbe. No, ko je oče nakajkrat v javnosti kritiziral takšne izmišljotine, niso tožilci več vztrajali pri kosilu 11.8.2005 nekje v srbskih Žučah, pač pa so se morali zadovoljiti, da se je ”kaznivo dejanje zgodilo v neznanem času na neznanem kraju. In tako je menda po poročanju medijev ostalo tudi v obrazložitvi sodbe. Zabeležka ”Crnkovič Patria”, ki je bila med desetinami drugih podobnih zabeležk v očetovem rokovniku, se je očitno nanašala na to, da je nekdo poslal SMS sporočilo ali sporočilo v telefonskem predalu, da želi Crnkovič priti do očeta s predstavniki Patrie, da bi oče kot njegov nekdanji šef dal pozitivne reference zanj in za njegovo podjetje, kar je Crnkovič potrdil tudi v članku v Delu. To se je tudi zgodilo čez dobrih štirinajst dni, ko so očeta obiskali na HSE.

Vse skupaj bi bilo smešno, če ne bi bilo žalostno. Mojemu očetu sem vseskozi trdno verjela, tako kot celotna družina. Pa ne zato, ker sem hčerka. Od vsega najbolj ni maral laži. In nas je vedno opozarjal: ”Laž je orožje šibkih, pravi profesor Trstenjak”. Šibek pa nikoli ni želel biti , vedno je imel pokončno hrbtenico in se je brez fige v žepih ali dvojnega računa do kraja izpostavljal. Zato najbrž ni naključje, da je v času Patrie kar dvakrat zbolel za hudo boleznijo, na srečo je ena že odpravljena, boj z drugo pa bo očitno še trajal.

Pri Patrii niso bili po krivici obtoženi samo trije obtoženi, pač pa smo ogromno pretrpele tudi njihove družine. Dobili smo očrnjevanja, obtožbe in sodbe, ki si jih niti v sanjah nismo zaslužili! Ne glede na to, pa sem sprejela očetove besede, da je treba vztrajati in vzdržati do konca in nositi tudi posledice pokončne drže, če je treba.