Janković kot Hitler – panika, Janša kot Hitler – dobra fora?!

Verjetno se v vsej zgodovini slovenske politične satire še ni zgodila takšna revolucija kot ob teden dni stari karikaturi Mikija Mustra. Znani slovenski likovni umetnik in stripar (njegove Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika so brale cele generacije ljubiteljev stripa) je v svoji zadnji karikaturi za tednik Reporter narisal ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki na novem stožiškem stadionu kot Hitler v pozdrav steguje desnico, nad njim pa visi napis “En rajh, en narod, en firer”. Pred njegovimi nogami pa se pasejo ovce, ki simbolizirajo (ljubljansko) ljudstvo, ki jih očitno zna Janković “kupiti” po sistemu “kruha in iger”…

Skoraj istočasno sta se oglasila dva medija, ki sta nad Miki Mustrom naredila pravi pogrom. Dnevnik si je pomagal z mnenji nekih “neimenovanih” medijskih strokovnjakov, ki so bili prepričani, da bi v tujini Mustra in odgovorne pri Reporterju kar zaprli?! Po njihovem mnenju ni šlo samo za preseganje meje dobrega okusa, ampak celo za kaznivo dejanje. Za mnenje so pri Dnevniku vprašali tudi samega Jankovića, ki je pa je na kratko odvrnil, da “takšna karikatura največ pove o avtorju oz. o mediju, v katerem je bila objavljena”.

Pri portalu vest.si pa so odšli celo na ulico in mimoidoče spraševali kaj si mislijo o tej neprimerni prispodobi. Dvoličnost brez primere. Urednik na tem portalu Jani Sever in njegovi sodelavci se zgražajo nad Jankovićem-Hitlerjem, a taisti Sever je kot urednik v začetku leta 2004 na naslovnici Mladine brez problema dopustil dosti bolj eksplicitno fotomontažo, ki prikazuje Janeza Janšo prav tako kot Hitlerja. Takrat je to očitno izpadlo kot neka “dobra fora”, saj se v zvezi z upodobitvijo Janše kot Hitlerja nihče ni prav posebej oglašal, v minulem tednu pa je v določenih medijskih krogih zaradi podobne situacije zavladala prava panika.    

Jankovića je torej Muster primerjal s Hitlerjem. Verjetno je umetnik s tem hotel pokazati predvsem na Jankovićev odnos do delavcev, ki naj bi bil diktatorski. Zgodbe o izkoriščanju delavcev in o neplačevanju obveznosti do izvajalcev in podizvajalcev, ki so gradili stadion, so namreč vse od začetka gradnje stadiona polnile medije. Pač umetniška svoboda. Poleg tega karikature in satirične rubrike sodijo med avtorska dela, kjer je polje svobode izražanja večje, saj ne gre za eksplicitno izražanje nekih dejstev, ampak predvsem za duhovitost. Z ovcami je denimo Muster dejansko zadel bistvo črednega nagona in nerazmišljanja z lastno glavo. Ali pa gre v tem primeru moraliziranja predvsem zato, da ni bil upodobljen pravi politik? Janez Janša denimo?

Spomnimo: lider opozicije se je na naslovki Mladine kot karikiran lik znašel že neštetokrat. Ne samo kot Hitler, ampak tudi kot psihični bolnik. V prvi marčevski številki Mladine v letu 2010 (5. marec 2010), so spisali tekst z naslovom ‘Demoni’, v katerem se sprašujejo »kdo lovi Janeza Janšo«. Naslovnica te Mladine je bila brutalna. Prikazuje Janeza Janšo, kako se z blaznim izrazom na obrazu in s krvavimi rokami stiska v klobčič. Še Janševa večna kritičarka dr. Spomenka Hribar se je uprla takšnemu zavrženemu pristopu »ad personam« in Mladini napisala protestno pismo. Zato so sedanje medijske intervencije glede Mustrove karikature milo rečene čudne in šentflorjanske. 

Ob tem lahko na politikis.si samo upamo, da se tudi Katarina Kresal ne bo preveč razhudila, ker smo jo v fotomontaži vstavili med brate Dalton, še ene stripovske junake, ki v naši satirični rubriki ponazarjajo njeno sorodstvo, ki jim organi pregona in preiskave očitajo (domnevno) hojo po robu zakona ali že kar čez…

Heil Zoki, Heil Janez: pri prvem panika, pri drugem “normalno stanje”? Ali dvoličnost slovenske medijske krajine?

Foto: Reporter/Mladina