Milan Zver o gospodarski krizi: Največja napaka v zadnjih štirih letih je “zablodela” fiskalna politika vlade Boruta Pahorja

Predsedniški kandidati razloge za počasno premagovanje krize, v kateri je Slovenija, vidijo v zapoznelem ali zgrešenem odzivu dosedanjih vladajočih struktur. Vsak od njih ima svoj pogled na najnujnejše poteze pri iskanju izhoda iz krize, strinjajo pa se, da je treba poskrbeti za socialno varnost najšibkejših skupin prebivalstva.

Kandidati so odgovarjali na vprašanja STA o gospodarski krizi in izhodu iz nje. Zanimalo nas je, kaj so bile po njihovem mnenju največje napake Slovenije pri premagovanju gospodarske in finančne krize in kdo nosi odgovornost zanje. Odgovarjali so tudi na vprašanje, kateri so ključni trije koraki za stabilizacijo razmer v Sloveniji ter kaj je pomembnejše pri postavljanju formule za izhod iz krize – varčevanje ali zagon gospodarske rasti. Prav tako nas je zanimalo, kako globoko zajedanje krize v socialno sliko družbe je po njihovem mnenju še sprejemljivo.

Vsi kandidati so imeli za odgovore na voljo enak obseg znakov. Odgovore kandidatov objavljamo po vrstnem redu, kot bodo navedeni na glasovnicah.

1. BORUT PAHOR, kandidat SD

Prepričan je, da je bila prva napaka Slovenije storjena pred krizo, zanjo pa je odgovorna prejšnja vlada Janeza Janše. Davčna reforma je namreč zmanjšala davčne vire, hkrati pa so se povečali odhodki. Ob sedemodstotni gospodarski rasti smo imeli več kot dvoodstotni strukturni primanjkljaj, poudarja. Dodaja, da je poceni denar spodbujal podjetja k prevelikemu zadolževanju, kar je bilo usodno tako za podjetja kot za banke.

Druga napaka pa je napaka njegove vlade, priznava Pahor. Kljub mnogim sprejetim ukrepom so namreč deloma podcenili bližajoče se nevarnosti. Tako bi morali še hitreje odpraviti povečanja pravic, zamrzniti vse prejemke in hitreje zniževati manj potrebne državne izdatke, hkrati pa bolj izkoristiti možnosti državnih kreditov bankam za poplačilo njihovih obveznosti in kot lastniki največjih bank bolje poskrbeti za njihovo kapitalsko ustreznost.

Na vprašanje o ključnih korakih za stabilizacijo razmer Pahor odgovarja, da če bi jih poznali, se “vsa Evropa ne bi otepala krize že peto leto”. Ne glede na to pa meni, da je treba predvsem očistiti bančni sistem, več vlagati v raziskave in razvoj in hkrati odpravljati strukturni javnofinančni primanjkljaj. Najprej in predvsem pa moramo rešiti politično krizo, opozarja.

Zagon gospodarske rasti je za Pahorja pomembnejši kot varčevanje, a je hkrati treba varčevati pri vseh manj potrebnih izdatkih. Ob tem pravi, da mora država zagotavljati tistim, ki ostanejo brez prejemkov, tako raven socialne varnosti, ki zagotavlja preživetje.

2. DANILO TÜRK, neodvisni kandidat

Napake v premagovanju krize vidi v prepočasnem odzivanju in preostrih rezih v javno porabo na račun zmanjšanja vlaganj v razvoj ter neenakomerni porazdelitvi bremen v družbi.

Po njegovem mnenju se čedalje bolj uveljavlja spoznanje, da preveč intenzivno odrekanje ni dovolj ali je celo škodljivo. O tem veliko pove tudi zadnja številka revije Economist, pravi Türk. Kot poudarja, potrebujemo strukturne reforme, vlaganja za spodbuditev gospodarske rasti in prenovo socialne države.

Glede zajedanja v socialno sliko družbe pa po Türkovem mnenju to ne bi smelo biti globlje od tistega, ki ga je vlada že povzročila. “Paziti moramo na socialno ravnovesje v družbi, ki ga izgubljamo, in okrepiti solidarnost do tistih posameznic in posameznikov, ki so kakor koli zapostavljeni,” je prepričan Türk.

3. MILAN ZVER, kandidat SDS in NSi

Največja napaka v zadnjih štirih letih je po njegovi oceni “zablodela fiskalna politika vlade Boruta Pahorja”. Zaradi napačne anamneze krize je ta namreč tri leta zapored povečevala proračunski primanjkljaj, ki je leta 2011 dosegel rekordnih 6,4 odstotka BDP, javni dolg pa se je povečal na 49 odstotkov BDP. Po nekajkratnem zaporednem znižanju bonitetnih ocen pa je takšna ekonomska politika privedla Slovenijo na rob nesolventnosti. “Odgovornost za te napake nosita Borut Pahor in sedanji predsednik republike Danilo Türk, ki ga je do zadnjega podpiral,” je prepričan.

Glede korakov za stabilizacijo razmer je po njegovem absolutni imperativ javnofinančna konsolidacija, uskladitev javne porabe z možnostmi gospodarstva. Vzporedno pa morata potekati še procesa bančne sanacije in strukturnih reform, pravi. Slovenija po njegovi oceni zaradi pogubne fiskalne politike v preteklosti druge možnosti kot varčevanje nima. “Dilema varčevanje ali rast pa je umetna, ustvarjena na ekstremni levici, ki sicer nima odgovorov na probleme časa,” je še prepričan Zver.

Zver še opozarja, da je ključno vprašanje pravične delitve bremen krize. Po njegovem mnenju je nesprejemljivo, da se “izgube socializirajo, dobički pa privatizirajo, pri čemer stroški bremenijo nič krive državljane”. Ključen izziv po njegovi oceni predstavlja kriza za pravno državo, ki bi morala poskrbeti za pregon gospodarskega kriminala in odvzem protipravno pridobljenega premoženja.(sta)

Milan Zver opozarja tudi, da je ključno vprašanje pravične delitve bremen krize. (foto: Vasja Šabeder)