Revolucionarni Stepišnik v duhu peticije F571 znova udaril po Janši!?

Matija Stepišnik je v imenu Društva novinarjev Slovenije vlado in premierja Janeza Janšo znova obtožil napada na medije in poskusa njihovega utišanja. Njegovo sramotno, predvsem pa neresnično peticijo so prejeli vsi veleposlaniki v Sloveniji.

Stepišnik se v svoji peticiji med drugim nekajkrat nemarno zlaže, kot denimo na tem mestu: “To se lahko razume kot huda kršitev ustavno zajamčene pravice do informiranosti. Je tudi grožnja svobodi izražanja in medijski svobodi, dvema temeljnima človekovima pravicama.”

Predsednik novinarskega društva Matija Stepišnik je na vse veleposlanike v Sloveniji naslovil pismo, v resnici nekakšno peticijo in poziv na pomoč, kajti to “najstarejše novinarsko združenje”, kot piše Stepišnik, je globoko zaskrbljeno, ker hoče vlada davek na dodano vrednost za tiskane medije povišati z osmih na 20 odstotkov. Poleg tega Stepišnik piše, da je vlada nacionalni televiziji znižala RTV-prispevek, po drugi strani pa nastaja nova državna televizija. Mimogrede: portugalska vlada je pravkar objavila, da bo v prihodnjem proračunu kar za 42 odstotkov znižala sredstva za državno medijsko hišo RTP, za 31 odstotkov pa bo znižala tudi sredstva za državno tiskovno agencijo Lunsa. Ko je kriza, je namreč kriza za vse.

Tako si je Janez Janša še v tem mandatu prislužil novo peticijo. Spomnimo: v ponedeljek, 10. septembra 2007, se je začelo podpisovanje peticije “zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji”. Organizatorja in pobudnika sta bila Blaž Zgaga (Večer) in Matej Šurc (Radio Slovenija), ki sta javnosti znana tudi po knjižni trilogiji o nekakšni orožarski aferi. Njen podpisnik je bil tudi zdajšnji predsednik DNS in pisec druge peticije Matija Stepišnik.

S peticijo, ki jo je podpisalo 571 novinarjev (toliko podpisov je imela 16. oktobra 2007, ko so jo predali predsedniku Državnega zbora RS Francetu Cukjatiju), teh se je v javnosti prijelo ime Forum 571, saj je skupina spominjala na Kučanov Forum 21, naj bi opozarjali na domnevno medijsko cenzuro med prvo vlado Janeza Janše. Poslali so jo na 320 naslovov doma in v tujini, kjer pa ni imela pretiranega odmeva. Med podpisniki so bili tudi člani uredništev publikacij in revij za otroke, kot je Ciciban. To so pobudniki pojasnili kot “stanovsko solidarnost”.

Zanimivo pa je, da je bila Slovenija ravno v obdobju prve Janševe vlade na lestvici mednarodne nevladne organizacije Reporters without borders po novinarski svobodi najvišje uvrščena. To je bilo tudi le nekaj tednov pred slovenskim predsedovanjem Evropski uniji, peticionaši pa so tuje naslovnike opozarjali, da “predsedovanje take države utegne biti skrb vzbujajoč znak za sedanjost, še bolj pa za prihodnost Evropske unije”. Diskvalifikacija je bila popolna.

In kaj natančno je Stepišnik klobasal tujim veleposlanikom?

“Društvo novinarjev Slovenije, najstarejši in največji novinarski profesionalni organ v Sloveniji, je globoko zaskrbljeno zaradi odločitve slovenske vlade, da poviša davek na dodano vrednost za časopise, revije in drugi periodični tisk z 8,5 odstotka na 20 odstotkov. Zaradi tega razloga smo se odločili, da se obrnemo na vas.

Tako velik dvig davka je še en resen udarec, verjetno končni, industriji, ki ne le trpi zaradi ekonomske krize, ampak tudi zaradi propadajočega oglaševalskega trga, spremenjenih bralnih navad in drugih strukturnih sprememb. Trdno verjamemo, da bo predlagani davek zgolj nepomembno pripomogel k fiskalni konsolidaciji v Sloveniji. Prve ocene kažejo, da bi lahko dvig davka generiral največ enajst milijonov evrov dodatnih prihodkov, kar je majhen in skoraj nepomemben prispevek k javnim financam.

Že kratkoročno bo dvig davka zagotovo vodil v zaprtje številnih majhnih, večinoma lokalnih medijev. Srednjeročno bodo večje medijske hiše prisiljene v nova zniževanja stroškov, posebno odpuščanja. Dvig davka bo torej zmanjšal obseg in kakovost medijskih vsebin, vključno spletnih novic, ki se trenutno brezplačne.

To se lahko razume kot huda kršitev ustavno zajamčene pravice do informiranosti. Je tudi grožnja svobodi izražanja in medijski svobodi, dvema temeljnima človekovima pravicama.

Rast v slovenski obdavčitvi medijev bo v ostrem nasprotju z večino držav EU, vključno s tistimi v težji fiskalni situaciji od Slovenije. Večina članic ohranja tudi v času krize stopnje DDV, ki so veliko nižje na časopise in revije, kot so na druge dobrine in storitve, v veliko primerih na stopnji nič. To je zaradi posebnega pomena tiskanih medijev, ki opravljajo temeljno demokratično funkcijo v informiranju javnosti in izvajanju kontrole nad političnimi in oblastnimi elitami. To tudi odraža pristno žejo podpirati medijsko svobodo, olajšati dostop do informacij in izpolniti demokratične standarde.

Želimo poudariti, da so v preteklih letih prav slovenski mediji prvi razkrili številne nepravilnosti in sumljiva ravnanja javnih uslužbencev in druge družbene anomalije. Te medijske zgodbe so oblikovale izhodišče za nadaljnje policijske preiskave. Slovenski novinarji in uredniki so torej pokazali, da so sposobni in pripravljeni opravljati svoje poslanstvo v demokratični družbi. Ker predstavljajo mediji temeljni forum za javno debato, morajo biti spodbujeni in varovani, ne pa omejevani ali zatirani, posebno v času krize, ko lahko samo odprta izmenjava pogledov in mnenj producira primerno rešitev.

Ker ne obstajajo nobeni realni, racionalni, finančno ali družbeno utemeljeni argumenti za dvig DDV-ja, se je legitimno vprašati, ali so kakšni drugi razlogi za tak napad na tiskane medije – ki ni prvi napad po slovenski samostojnosti. Bojimo se, da je to še en poskus podreditve in utišanja medijev, tokrat še bolj učinkovit, ker prihaja zakrit kot varčevalni ukrep. Podobna strategija je že bila uporabljena z nedavnim znižanjem televizijske naročnine, ki ogroža prihodnost javne televizije v imenu nudenja gledalcem nepomembnih prihrankov pri mesečnem računu. Hkrati pa telekomunikacijsko podjetje, ki je v večinski državni lasti, ustanavlja nov televizijski kanal.

Od vlade in koalicijskih strank smo že zahtevali, da takoj umaknejo odločitev, da povišajo DDV na časopise in revije. Ministrstvo za finance smo prosili, naj prouči učinke potencialne nične stopnje DDV na tiskane medije, ki bo po našem mnenju vsaj do neke mere olajšala izdajateljem tiska boj za preživetje. Bojimo pa se, da naš glas ne bo slišan, ko bosta vlada in državni zbor diskutirala o ukrepih, tako kritičnih za prihodnost države.

Bili bi izredno hvaležni za vašo podporo slovenskemu tisku in novinarjem, posebno zato, ker bo najavljen dvig davka nepopravljivo spremenil medijsko podobo. Veseli bi bili, če bi vam lahko svojo pozicijo predstavili bolj natančno.”

Mimogrede, Stepišnik se na svojem FB profilu kaže z revolucionarno kapo “che guevara stajl” na glavi, ki jo krasi rdeča totalitarna zvezda, s tem pa tudi jasno izkazuje svojo politično profiliranost, ki si je kot “neodvisen in profesionalen” novinar (pa tudi kot predsednik Društva novinarjev Slovenije!) nikakor ne bi smel privoščiti. Novinarje kot družbeno-politične delavce smo sicer poznali ravno v prejšnjem sistemu, ki ga je simbolizirala peterokraka zvezda, ki jo Stepišnik na svoji glavi tako ponosno razkazuje. Še to: ob dotični sliki je Stepišnik zraven primitivno pripomnil: “Jebi ga, revolucija…”

Predsednik novinarskega društva Matija Stepišnik s kubanko in z revolucionarno kapo z rdečo zvezdo na glavi.

Foto: Facebook.com