Društvo Družinska pobuda pripravilo kompromisni predlog družinskega zakonika

Društvo je predlog s petimi točkami sprememb poslalo predsedniku DZ Gregorju Virantu, predsednikom parlamentarnih strank, vodjem poslanskih skupin, poslankam in poslancem, Civilni iniciativi za družino in pravice otrok ter kampanji Za vse družine. Kot so povedali, jim je civilna iniciativa zagotovila, da podpisov za razpis referenduma o družinskem zakoniku ne bodo vložili, dokler se ne izkaže, ali pobuda društva lahko prinese skupno rešitev ali ne.

Naslovnike so po besedah predsednika društva Tomaža Meršeta prosili, da do torka do večera sporočijo, ali je predlog zanje sprejemljiv ter ali so se pripravljeni pogovarjati o njegovi izvedbi. Poslanske skupine so prosili, da predlagajo čas in po možnosti v prostorih DZ organizirajo prostor za skupni sestanek, ki bi ga izvedli v sredo ali četrtek. Rok za vložitev podpisov za referendum o zakoniku se sicer izteče 11. februarja.

Društvo predlaga, da se spremeni 3. člen družinskega zakonika, ki opredeljuje zakonsko zvezo, tako, da se doda pomen zakonske zveze, ki je v zasnovanju družine. V 5. členu zakonika, ki govori o partnerski skupnosti, bi po njihovo moralo pisati, da ima takšna skupnost enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, če zakon tako določa. V sedanjem besedilu je zapisano “razen če zakon določa drugače”, s predlogom društva pa se po Meršetovih besedah izognejo nezavednemu spreminjanju drugih zakonov.

Iz zakonika bi po Meršetovih besedah črtali 6. člen o zunajpartnerski skupnosti, saj po mnenju Meršeta takšna skupnost kot istospolni ekvivalent zunajzakonske skupnosti nesorazmerno posega v svobodo in zasebnost dveh oseb istega spola, ki skupaj živita. “Zakon takšni življenjski skupnosti dveh oseb ne bi smel pripisati nikakršnih pravnih posledic, če se zanje nista sami izrecno odločili,” je dejal.

Med drugim društvo predlaga tudi, da se določbe od 19. do 114. člena o zakonski skupnosti z izjemo 60. člena smiselno uporabljajo za (istospolno) partnersko skupnost. Pravice zakoncev o svobodnem odločanju o rojstvu otrok, o čemer govori 60. člen, po besedah Meršeta zakonik ne more predpisati istospolnemu paru, ker je rojevanje otrok naravno pogojena pravica, ki jo imata skupaj ženska in moški. “Verjamemo, da predlog ne bi smel biti sporen za nikogar, saj predlagatelji zakonika trdijo, da namen te določbe ni omogočiti nadaljnje zakonodajne postopke za uzakonitev umetne oploditve za ženske istospolne pare in nadomestnega materinstva za moške istospolne pare,” je razložil Merše.

Predsednik Slovenske Akademije znanosti in umetnosti ter član komisije za medicinsko etiko Jože Trontelj pa je na novinarski konferenci povedal, da je treba imeti pri odločitvah pred očmi predvsem najboljši interes otroka. Po njegovih besedah bi o posvojitvah otrok v istospolne skupnosti potrebovali strokovne in neodvisne raziskave ter dodal, da sam sicer ni bil povezan z nastajanjem družinskega zakonika ali z zahtevami za referendum.(sta)

(fotografija je simbolična)