Jože Tanko: sporna hrvaška izjava bi lahko bila vključena v AS!
Vodja poslanske skupine opozicijske SDS Jože Tanko je danes od vlade zahteval, naj mu posreduje informacije in dokumentacijo, kako je potekal postopek mednarodno-pravne uveljavitve arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško. Zanima ga, ali so bili ob izmenjavi not in registraciji sporazuma v ZN dodani še kaki dokumenti ali priloge.
Tanko namreč opozarja na določila dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, da bi imele lahko tudi priloge, zapisniki, izjave in druga “pravno zavezujoča konkludentna dejanja med državama” vpliv na razsojanje arbitražnega sodišča, saj bi jih sodišče lahko jemalo kot prikrite zadržke.
“V preteklosti smo že bili priča enostranskim izjavam Hrvaške (…) npr. izjava o interpretaciji sporazuma, da se nič v sporazumu ne šteje kot upravičenje Slovenije do stika z odprtim morjem. Ta sporna hrvaška izjava bi lahko bila upoštevana, v kolikor ni bila umaknjena ali izničena na mednarodnopraven obligatoren način ali pa bi se v medsebojni korespondenci in v postopku do registracije sporazuma s strani vlade ali ministrstva za zunanje zadeve izrecno ali molče pristalo na vključitev oziroma nadaljnjo veljavnost sporne hrvaške izjave,” meni Tanko.
Od vlade zdaj Tanko želi informacije, kako sta državi izmenjali note o ratifikaciji arbitražnega sporazuma in kako sta sporazum skupaj registrirali pri generalnem sekretarju Združenih narodov, kot to določa sporazum sam. Pri tem pričakuje podrobno poročilo in tudi kopije vseh dokumentov, ki so povezani z arbitražnim sporazumom.
Arbitražni sporazum Slovenijo in Hrvaško je bil podpisan 4. novembra 2009 v Stockholmu, DZ ga je ratificiral 19. aprila 2010, na referendumu 6. junija 2010 pa so ga potrdili tudi volivci. Do izmenjave not med državama je prišlo 25. novembra lani, s čimer je sporazum postal mednarodno-pravno zavezujoč za obe državi. 25. maja letos pa sta državi arbitražni sporazum še registrirali pri generalnem sekretarju ZN, kot to zahteva ustanovna listina ZN, pa tudi sam arbitražni sporazum.
Postopki, predvideni v arbitražnem sporazumu, bodo sicer stekli šele po podpisu hrvaške pristopne pogodbe z EU, kar naj bi se po zadnjih napovedih zgodilo konec leta. Arbitražno sodišče, v katero bosta državi imenovali po enega nacionalnega arbitra, skupaj pa bo štelo pet članov, bi nato lahko z delom začelo čez kako leto, medtem ko bo na razsodbo treba počakati najmanj tri leta. (sta)
Piranski zaliv iz hrvaškega brega: koliko ga bo po razsodbi arbitražnega sodišča dobila Slovenija? To je odvisno tudi od tega, če je v AS upoštevana tudi sporna hrvaška izjava, o kateri Tanko sprašuje vlado.
Foto: arhiv Politikis.si
Arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško ni. Obstaja sporazum, da bo potek meje med državama določil arbitražni tribunal pod dogovorjenimi pogoji. Obstaja torej Sporazum o arbitraži, ne pa Arbitražni sporazum, kar je itak nonsens, saj je “arbitražen” (arbitral) lahko le “award” – torej obvezujoča odločitev brez možnosti ugovora. Sporazum je pa “arbitration agreement”, torej o arbitraži. Je videti, kot da naša pravna stroka tako preprostih dejstev ni sposobna dojeti. Zato niti ni čudno, da se od vsepovsod vedno znova slišijo besede o “Piranskem zalivu” in podobne stvari, četudi je v sporazumu natančno določeno, da sme arbitražni tribunal pri odločanju o poteku meje na kopnem in na morju upoštevati izključno in samo dejstva in dokumente, ki imajo internacionalni značaj – so torej nastali med državami, ne znotraj neke države. Dokumenti, dogovori in dejstva znotraj države nimajo nikakega učinka na internacionalni ravni. Kar zadeva potek državne meje med republiko Slovenijo in sosednjo Hrvaško, ne obstaja noben dokument in dejstvo takega značaja, razen meja, ki je vedno obstajala in ni bila nikoli razveljavljena, in poteka seveda daleč stran od kakega “piranskega zaliva”. To je meja slovenskih dežel, ki so leta 1918 vstopile v južnoslovansko državo. Iz nje so kot Republika Slovenija dne 25.6.1991 tudi izstopile. izstopile so iz SFRJ ! Torej je za tribunal relevantno stanje med Slovenijo in SFRJ, ne med Slovenijo in Hrvaško, saj Hrvaška v trenutku izstopa Slovenije ni bila država. Hrvaška je bila do 8. oktobra 1991 še del SFRJ in seveda tudi agresor, ko je SFRJ napadla osamosvojeno Slovenijo. Tudjman je posebej prepovedal kakršnokoli pomoč Sloveniji, oziroma na kakršenkoli način ovirati enote JLA. Poleg tega je napad ukazal zvezni izvršni svet, katerega predsednik je bil Hrvat. To očitno ni slučaj, saj je bila tudi prva stvar, ki jo je storil novoimenovani predsednik jugoslovanskega predsedstva, tudi Hrvat Mesić, da je glasoval (edini !) proti umiku enot JLA iz Slovenije.
Bravo Svatne za odlično razlago!
[…] Pozor: Pahor je kot zgleden primer dvostranskega dogovarjanja predstavil dogovor med Hrvaško in Slovenijo za rešitev mejnega spora z arbitražo, a pri tem zamolčal takšne “malenkosti” kot je denimo ta, da bi lahko sporna hrvaška izjava bila vključena v arbitražni sporazum, na kar je sicer že pred časom opozoril poslanec SDS Jože Tanko. […]