Kaj fizioterapevt pravzaprav naredi po poškodbi ali bolezni?

Ko govorimo o fizioterapiji, pogosto najprej pomislimo na vaje, razgibavanje in ponovno pridobivanje moči. V resnici se fizioterapevtska obravnava začne že prej: z oceno posameznikove telesne pripravljenosti, njegovega funkcioniranja in zmožnosti ter s postavljanjem ciljev, ki so prilagojeni prav njemu.

Ob svetovnem dnevu fizioterapije, ki smo ga obeležili 8. septembra, so na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča opozorili prav na pomen individualnega pristopa. Janez Špoljar, vodja fizioterapevtov na URI Soča in podpredsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije, poudarja, da univerzalnega pristopa k okrevanju ni, saj je vsak človek drugačen in se na zdravljenje ter rehabilitacijo odziva na svoj način.

»Fizioterapevt po poškodbi ali bolezni oceni posameznikovo telesno pripravljenost ter vse pomembne vidike njegovega funkcioniranja in udejstvovanja. Na podlagi teh ugotovitev skupaj s pacientom zastavi kratkoročne in dolgoročne cilje fizioterapevtske obravnave,« pojasnjuje Špoljar.

Na URI Soča deluje okoli 70 fizioterapevtov, ki sodelujejo pri obravnavi pacientov z različnimi boleznimi in poškodbami. Njihovo delo ni usmerjeno le v izboljšanje telesne zmogljivosti, temveč tudi v zmanjševanje posledic bolezni in poškodb ter v iskanje načinov, kako lahko posameznik čim bolj samostojno ohranja doseženo funkcionalnost.

Prav zato uspeha fizioterapije ni mogoče meriti le s številom ponovitev posamezne vaje ali prehojenimi metri. Za nekoga je pomemben korak ponovno samostojno vstati, za drugega vrnitev k dejavnostim, ki jih je opravljal pred boleznijo ali poškodbo. Cilj se spreminja od človeka do človeka, fizioterapija pa mu pomaga iskati pot do čim bolj samostojnega vsakdana.