[Meddržavni pretres zaradi sporne himne] Slovenija zaradi deželne himne Dachsteinlied prenehala plačevati članarino za Zvezo Alpe-Jadran. Suverenist Kaloh: To je premalo, Slovenija naj zadevo uradno odpre na ravni Evropske unije!

Na začetku julija letos je deželni parlament na avstrijskem Štajerskem v deželno ustavo vpisal himno Dachsteinska pesem (Dachsteinlied), ki je za Slovenijo sporna zaradi dela besedila. To se namreč sklicuje na ozemlje avstrijske Štajerske, ki da se razteza do bregov Save in Drave, torej na območje današnje Slovenije. Besedilo izvira iz 19. stoletja in že dolgo sproža kritike.

Načrte o uzakonitvi himne je štajerska deželna vlada pod vodstvom skrajno desnih svobodnjakov (FPÖ) predstavila decembra lani ob prevzemu oblasti. Prvi poskus je sledil maja letos, a takrat za spremembo ustave niso uspeli zbrati potrebne dvotretjinske večine. FPÖ in ljudska stranka (ÖVP) sta nato poleti ubrali drugačno pot – vložili sta predlog za dopolnitev zakona o deželnih simbolih, kjer je bila potrebna le navadna večina. To sta tudi dosegli.

Že maja so se proti načrtom ostro izrekli predstavniki slovenske manjšine v Avstriji, predsednica republike Nataša Pirc Musar in zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je ob obisku na Dunaju izrazila upanje, da bo Štajerska opustila sporne namere. Po julijskem sprejemu himne sta Pirc Musarjeva in premier Robert Golob odločitev deželnega parlamenta označila za »nesprejemljivo«, obsodbe so ponovili tudi na zunanjem ministrstvu. Kritike so prišle še s strani ministrice za kulturo Aste Vrečko, samostojnega poslanca in predsednika stranke Suvereni Dejana Kaloha in evropskega poslanca Matjaža Nemca.

»Že pred meseci sem v slovenskem parlamentu neposredno pozval zunanjo ministrico Fajonovo, da se mora Slovenija bolj odločno odzvati, ko gre za naše najbolj vitalne interese. Sedaj se končno nekaj premika. A to je premalo. Slovenija mora narediti tudi naslednji korak. Če bo Štajerska vztrajala pri uzakonitvi spornega besedila, naj Slovenija zadevo uradno odpre na ravni Evropske unije in zahteva, da se vprašanje obravnava kot nezaslišan primer spodkopavanja ozemeljske celovitosti naše države. Prav tako mora Slovenija jasno povedati, da brez umika sporne himne nadaljnjih gospodarskih projektov z avstrijsko Štajersko v prihodnosti več ne bo.«

Dejan Kaloh, predsednik stranke Suvereni

Po poročanju avstrijskega portala 5 Minuten je pred tednom dni postalo jasno, da so odnosi med Slovenijo in avstrijsko Štajersko prekinjeni ter da bodo taki ostali, dokler bo sporno besedilo ostalo uzakonjeno. Slovenija je sprejela prvo odločnejšo potezo – zamrznila je sodelovanje z avstrijsko Štajersko in prenehala plačevati članarino za Zvezo Alpa-Jadran. To pomeni konec aktivnega sodelovanja v mreži, ki je bila ustanovljena leta 2013 kot naslednica delovne skupnosti Alpe-Jadran.

Vodja poslanske skupine liberalne stranke Neos v štajerskem parlamentu Niko Swatek je ob tem opozoril, da deželna vlada »zavestno uničuje eno od najpomembnejših povezav za gospodarsko sodelovanje in skupno blaginjo«. Dodal je, da bo odločitev vplivala tudi na Gradiščansko in avstrijsko Koroško, ki sta prav tako del mreže. Swatek je razkril, da se v deželni vladi sicer zavedajo diplomatskih in gospodarskih posledic, kar je potrdila tudi namestnica deželnega glavarja in članica upravljalnega odbora Zveze Alpa-Jadran Manuela Khom (ÖVP). Kljub temu vlada ne ukrepa.

»Vsak, ki zavestno ignorira diplomatska opozorila, zmanjšuje pomen konflikta in s tem ustavi mednarodno sodelovanje, nima mesta na čelu te zveze,« je dejal Swatek ter Khomovo pozval k odstopu. Poudaril je še, da s tem »ne ogrožajo le gospodarskega položaja, temveč uničujejo desetletja sodelovanja z našimi sosedi«. O zadevi bodo, kot je napovedal, javno razpravljali na torkovi seji deželnega parlamenta.