Število krvodajalcev v SV Sloveniji v 15 letih prepolovljeno, zato so zelo dobrodošle akcije kot je “Vijolčna kri”
Število rednih krvodajalcev v severovzhodni Sloveniji se je v zadnjih 15 letih po besedah sekretarja mariborske območne organizacije Rdečega križa Metoda Dolinška prepolovilo. Zaradi epidemije covida-19 in z njo povezanih ukrepov je nagovarjanje ljudi k darovanju krvi še težavnejše, zato so zelo dobrodošle akcije, kakršna te dni poteka v Mariboru.
Gre za krvodajalsko akcijo Vijolčna kri za vse ljudi, ki danes in v torek poteka v prostorih stadiona Ljudski vrt. Akcija poteka deseto leto in število ljudi, ki se ob tej priložnosti odzovejo in darujejo kri, se stalno veča. Doslej je v akciji po besedah organizatorke Mojce Pepelnik darovalo kri skupno že več kot 1500 ljudi. Letos v dveh dneh pričakujejo okoli 300 ljudi.
Predstavnica centra za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Erika Kavaš je vesela, da akcija poteka takoj po poletnih dopustih, saj je med poletjem ponavadi manj krvodajalskih akcij in so ljudje zaradi počitnic težje dosegljivi. “Zaloge so trenutno še v redu, s to krvodajalsko akcijo pa bomo res optimizirali naše zaloge krvi, da bomo septembra lahko nemoteno delovali, tudi če bo urgentnih posegov v bolnišnicah več,” je povedala.
Na število krvodajalcev po njenih besedah vpliva veliko dejavnikov, med drugim odpiranje vedno novih centrov za plačljivo oddajo plazme v sosednji Avstriji. “Zato se moramo vsi skupaj zamisliti, država pa nam mora dati dokončna navodila in odločitve, katere inovativne prijeme bomo izvajali v prihodnje,” je dejala.
Akcija Vijolčna kri za vse ljudi je po besedah Kavaševe primer dobre prakse, saj je Nogometni klub (NK) Maribor tako posodil svoje ime za pridobivanje novih in ohranjanje obstoječih krvodajalcev. Prav slednje se namreč velikokrat izkaže za težavno, saj se še posebej mladi razmeroma dobro odzivajo na svoje prve krvodajalske akcije, kasneje pa to dejavnost opustijo. “Smiselno bi bilo delati na tem, da človek ne le postane, ampak tudi ostane krvodajalec,” je dodala.
Mladi darovalci so ključnega pomena, saj se vsako leto iz baze krvodajalcev izbriše tiste, ki so prestari za darovanje krvi. “Če ni priliva mladih, se izbris letno na državni ravni okoli tisoč ljudi, ki so dopolnili 65 let, zelo pozna,” je pojasnila Kavaševa. “Zelo smo hvaležni vsakomur, ki se odzove na vabilo, saj drugače ne bi mogli pomagati bolnikom,” je dodala.
Zaradi manjšega števila krvodajalcev v bazi se obstoječe krvodajalce kliče pogosteje “in morda so nekateri zaradi tega tudi nezadovoljni”. Moški lahko daruje kri na tri mesece, ženske na štiri. “Prej ko slej bomo morali krvodajalcem nuditi neke prednosti v sistemu, če bomo želeli v Sloveniji ohraniti prostovoljno, neplačano krvodajalstvo in če bomo želeli ostati samozadostni v preskrbi s krvjo,” je poudarila Kavaševa.
V prvih mesecih epidemije covida-19 v Sloveniji je bilo v bolnišnicah na severovzhodu države za okoli 10 do 15 odstotkov manj operativnih posegov in posledično manj potreb po krvi. Kasneje pa je steklo tudi izvajanje drugih zdravstvenih programov poleg obravnave bolnikov s covidom-19, zato so potrebe znova velike.