Zgodovinsko opravičilo: Koroškim Slovencem se je ob stoti obletnici koroškega plebiscita za storjene krivice opravičil avstrijski predsednik Van der Bellen

V deželni hiši v Celovcu je danes potekala osrednja slovesnost ob stoti obletnici koroškega plebiscita, ki je minila v znamenju novega sobivanja in sprave med večino in manjšino. Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen se je koroškim Slovencem tudi v slovenščini opravičil za krivice in zamude pri uresničitvi njihovih ustavnih pravic.

Van der Bellen je v govoru navedel 8. člen avstrijske ustave, v katerem se Avstrija zavzema za jezikovno in kulturno raznolikost, ki prihaja do izraza v avtohtonih narodnih skupnostih, ter da je potrebno skrbeti, varovati in podpirati jezik, kulturo ter obstoj teh narodnih skupnosti ter da Avstrija v preteklosti tega ni vedno spoštovala.

Poudaril je tudi, da so pred sto leti tudi številni pripadniki slovenske narodne skupnosti glasovali za “enotnost Koroške in pripadnost Avstriji” ter da bi se brez njih plebiscit končal drugače. Pozval je tudi k manjšinski politiki, ki bo ustrezala sedanjim pogojem življenja in potrebam.

Slovenski predsednik Borut Pahor je v govoru dejal, da je Celovec z današnjo skupno slovesnostjo, na kateri sta prisotna z avstrijskim predsednikom, simbolna prestolnica združene Evrope.

Kot je še dejal, skupna obeležitev še prav posebej utemeljujejo temeljne, skupne evropske vrednote – mir, sožitje, solidarnost, spoštovanje, povezovanje in sodelovanje.

Uvodoma je spomnil, da je v dvorani grbov v deželnem svetu našel svoj dom tudi knežji kamen, ki je dolga stoletja predstavljal mogočen simbol, na njem pa so voditelji prisegali v slovenščini, kasneje v nemščini.

Poudaril je, da so bile Slovencem dane mnoge obljube, pred plebiscitom in po njem, zlasti z avstrijsko državno pogodbo, niso pa vse še izpolnjene.

Oba predsednika sta bila danes tako ob pozdravu na začetku slovesnosti kot tudi po koncu govora deležna velikega aplavza.

V imenu koroških Slovencev je spregovoril predsednik ene od krovnih organizacij, Zveze slovenskih organizacij Manuel Jug, ki je za svoj govor prav tako dobil dolg aplavz. V dvojezičnem govoru je poudaril, da je izziv, ki čaka avstrijsko Koroško ohranitev slovenskega jezika in kulture. Tudi on je poudaril, da vsa vprašanja glede pravic manjšin se niso urejena in rešena. V delu govora v nemščini je pozval tudi k spravi, empatiji in naklonjenosti drug do drugega, v sobivanju Korošic in Koroščev ter oblikovanju pogumne in optimistične prihodnosti.

Avstrijska ministrica za ženske in integracijo, ki je pristojna tudi za avstrijske manjšine, Susanne Raab je v svojem govoru priznala, da je bilo sodelovanje s koroškimi Slovenci v preteklih sto letih obremenjeno, hkrati pa je poudarila, da danes dobro deluje in je zaznamovano z obojestransko željo po razumevanju.

Vsaka od šestih avtohtonih manjšin v Avstriji je po njenih besedah del “avstrijske identitete, naše zgodovine in naše samopodobe”, trajna ohranitev njihovega obstoja danes in v prihodnosti pa je zgodovinska odgovornost. Izrazila je tudi željo, da skupne poti za spravo ne bi nikoli več zapustili.

Podkancler in minister za umetnost, kulturo, javno upravo in šport Werner Kogler je prav tako omenil 8. člen avstrijske ustave in poudaril, da se vlada v celoti priznava k njemu. V govoru je tudi izrazil upanje, da bo v prihodnosti 10. oktober lahko tudi praznik za koroške Slovence.

Deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser se je v govoru tudi v slovenščini zahvalil obema predsednikoma držav, da sta na današnji slovesnosti, kar so izrekli tudi nekateri drugi govorci. Poudaril je izboljšanje ozračja na avstrijskem Koroškem in tudi v slovenščini pozval, da je potrebno v ospredje postavljati “zbliževaje in zaupanje” ter upreti pogled v skupno prihodnost v združeni Evropi.

V zvezi s plebiscitom pred sto leti je še dejal, da je dogajanja okrog plebiscita zahtevalo žrtve na obeh straneh. Tudi Kaiser je omenil, da ne bi bilo na plebiscitu večine za Avstrijo, če ne bi zanjo glasovali tudi koroški Slovenci, kar je bilo v preteklosti na slovesnostih ob plebiscitu zamolčano. Tistim, ki “niso zadovoljni z doseženim”, pa je namenil besede, da pretirane zahteve ne koristijo nikomur.

Predstavniki slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem so v odzivu pozdravili opravičilo avstrijskega predsednika.

Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), ene od krovnih organizacij slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, Valentin Inzko je za STA dejal, da opravičila niso pričakovali, in ocenil, da bo ugled avstrijskega predsednika, ki je po njegovem mnenju že zdaj ogromen, poslej še večji.

Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Manuel Jug je za STA dejal, da je opravičilo avstrijskega predsednika zgodovinski trenutek v koroški zgodovini. “To in podvojitev podpor sta dva bistvena signala za prihodnost, ki naj bi bila v znamenju sožitja, miru in sprave na Koroškem,” je poudaril.

Današnje osrednje prireditve ob stoti obletnici koroškega plebiscita sta se prvič v zgodovini skupaj udeležila predsednika Slovenije in Avstrije.

Oba predsednika sta po osrednji prireditvi obiskala še Slomškovo hišo, kjer so septembra odprli prve dvojezične jasli v Celovcu. Ob tej priložnosti sta malčkom izročila knjige in igrače.

Pahor je med obiskom Slomškove hiše ocenil, da je bil današnji dan izjemen. “Danes je sijalo sonce,” je bil slikovit. Ob tem je izrazil željo, da sonce ne bi nikoli zašlo. Van der Bellen je današnji dan označil za zgodovinskega in izrazil upanje, da ni poti nazaj.

Direktor Mohorjeve družbe Karl Hren je poudaril, da se mora manjšina sama boriti za svoje pravice, da pa je lepo imeti takšne prijatelje na Dunaju in v Ljubljani.

Slovenskega predsednika je v Celovcu spremljala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitch. Ob slovesnosti je skupaj z ministrico Raab obiskala Šentjakob v Rožu. V tej občini so nedavno sprejeli odločitev, da bodo v vseh vaseh občine postavili dvojezične smerokaze in krajevne napise.

“To je gesta, ki navdušuje, gesta, ki je in mora biti sama po sebi zgled vsem,” je poudarila.

Jaklitscheva je v odzivu na opravičilo avstrijskega predsednika za STA dejala, da to kaže, da so koroški Slovenci del Avstrije in enakopraven del avstrijske Koroške.

Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem je ob stoletnici koroškega plebiscita v Celovcu pripravil protest. Protestniki so se zbrali na železniški postaji, nato pa so se podali do deželne hiše v središču mesta. Protesta se je udeležilo približno 100 ljudi.

10. oktobra 1920 je na avstrijskem Koroškem v skladu z odločitvami pariške mirovne konference potekal plebiscit, ki je določil mejo med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Zaradi rezultatov plebiscita je del slovenskega naroda dve leti po prvi svetovni vojni ostal v Avstriji.

Rezultate plebiscita so razglasili 13. oktobra. Za Avstrijo je glasovalo 22.025 volilnih upravičencev ali 59,04 odstotka, za Kraljevino SHS 15.279 ali 40,96 odstotka. Glas za Avstrijo je oddalo dobrih 10.000 koroških Slovencev.