Ameriške borovnice so vse bolj priljubljene tudi v Sloveniji
Povpraševanje in posledično pridelava ameriških borovnic se tako kot po vsem svetu tudi v Sloveniji vztrajno povečujeta. Rast pridelave v Sloveniji je sicer počasnejša kot denimo v nekaterih evropskih državah, razlog je predvsem v potrebni visoki začetni investiciji.
Kot je za STA pojasnila strokovnjakinja za pridelovanje jagodičja na Kmetijskem inštitutu Slovenije Darinka Koron, se pridelava ameriških borovnic v Sloveniji počasi dviguje.
To potrjujejo tudi nedavno objavljeni podatki državnega statističnega urada, ki kažejo, da se je površina nasadov ameriških borovnic iz leta 2009 v letu 2010 povečala z 18 na 20 hektarjev, proizvodnja pa na račun povečanega pridelka na hektar pa kar za 50 odstotkov na 54 ton.
Skupni pridelek tako imenovanega drugega jagodičja, kamor sodijo tudi ameriške borovnice, se je sicer lani v primerjavi s predhodnim letom povečal za 20 odstotkov na 129 ton.
Koronova pa pri tem dodaja, da je širitev nasadov na svetovni ali evropski ravni izredno skokovita in posledično pridelava zelo hitro narašča.
Razlog za počasnejšo rast pridelave v Sloveniji tiči v potrebni visoki začetni investiciji v vzpostavitev nasada. “Investicije za pripravo nasada so kar visoke, saj nimamo primernih tal za gojenje borovnic, tako da jih je treba pripraviti,” je povedala.
Ameriške borovnice namreč uspevajo v kislih in rahlih tleh, kakršnih pa je v Sloveniji zelo malo, denimo na območju Ljubljanskega barja, koder je zgoščena tudi večina pridelave ameriških borovnic v Sloveniji. Pa tudi tu je potrebna ustrezna predpriprava tal.
“Svetovna pridelava ne temelji na šotnih rastiščih, po svetu je večina nasadov na mineralnih tleh, ki so nato zakisana z raznimi postopki, na primer z dodajanjem žaganja. To pa poveča investicije,” pojasnjuje Koronova.
Dodaten razlog za počasno povečevanje števila pridelovalcev ameriških borovnic je tudi v tem, da je pri ameriških borovnicah potrebno počakati pet do šest let, da pridejo v polno rodnost in da se s tem lahko začne vračati vložek v nasad.
Siceršnja rast povpraševanja in s tem pridelave ameriških borovnic in jagodičja nasploh je posledica znanstvenih spoznanj, da jagodičje vsebuje zelo veliko snovi, ki so zelo pozitivne za zdravje človeka.
“Jagodičasto sadje, vse od jagod in malin do borovnic, je zelo bogato z različnimi vitamini, minerali, antioksidanti, ki vplivajo pozitivno na zdravje,” pravi Koronova.
V prid odločitvi za pridelavo jagodičja gre tudi dejstvo, da je pridelovalni čas jagodičja zelo kratek. Od brstenja do obiranja plodov namreč preteče kratko obdobje, kar pomeni tudi temu ustrezno kratko obdobje, ko je potrebno varovanje rastlin pred boleznimi in škodljivci.
Prednost je tudi v dolgi življenjski dobi nasadov ameriških borovnic. Prvi nasad v Sloveniji je bil denimo posajen leta 1962, torej bo star 50 let, in je po navedbah Koronove še vedno v zelo dobri kondiciji.
Pridelovanje jagodičja je sicer po besedah Koronove ekonomsko upravičeno le v primeru pridelave za sveži trg, saj se le v tem primeru doseže ustrezno visoko ceno. Pridelava za predelavo v marmelado ali sok ni smiselna, razen če se na ta način porabi viške ali je pridelava borovnic le dopolnilna dejavnost na turistični kmetiji.
Koronova je še pojasnila, da so ameriške borovnice sorodnice navadnih gozdnih borovnic, ki rastejo v Sloveniji. Slednjih pa se tako kot drugod po Evropi ne prideluje v intenzivnih nasadih. V ZDA se medtem v polintenzivnih nasadih pridelujejo nizkogrmovne ameriške borovnice, ki so podobne gozdnim borovnicam.
Največ ameriških borovnic na svetovni ravni proizvedejo v ZDA, sledi jim Južna Amerika na čelu s Čilom. V Evropi so največji pridelovalci Poljaki, Nemci, Nizozemci, zelo veliko nasadov se zdaj sadi tudi v Španiji in na Portugalskem.(sta)
V Sloveniji se največ ameriških borovnic pridela na območju Ljubljanskega barja oziroma Upravne enote Vrhnika, največ v Občini Borovnica, ki vsako leto priredi tudi dan borovnic.