Zasebni zbiratelj je galeriji Ex Arte v prodajo prepustil študijo Kofetarice Ivane Kobilca. Študija ni podpisana, vendar je več izvedencev delo pripisalo Kobilci, poroča današnje Delo. Slika je od minulega petka do sredine junija na ogled v koprski galeriji Ex Arte, v drugi polovici junija bo razstavljena v ljubljanski Ex Arte.
Boris Žbona iz galerije Ex Arte je za časnik povedal, da imajo za študijo enega od najbolj znanih slovenskih slikarskih del že nekaj resnih ponudb in da niso zainteresirani za prodajo takih del državnim galerijam ali podjetjem, ker se v takem primeru zgodi, da se slika ne znajde več na trgu, od katerega galeristi živijo.
“Slika je nastala leta 1888 in bila sto let v lasti slikarke in njenih dedičev. Potem so jo dediči prodali bogatemu slovenskemu zbiralcu, ta pa drugemu in v tridesetih letih se zdaj delo tretjič prodaja. V teh letih smo prodali veliko dražjih slik, vendar tako kultne še nismo imeli,” je povedal Žbona.
Na vprašanje o ceni je Žbona za Delo povedal: “To je nekakšna stava s samim seboj. Če imamo dovolj narodne samozavesti, jo bomo prodali za več kot zahtevanih sto tisoč evrov, če pa tega nimamo, jo bomo za manj. Slika je brez poka, praske, le malenkost so na njej vidni robovi okvirja. Še nima restavratorskega posega, je dokaj čista in nekaj časa je še ne bo treba očistiti.”
Izvedenec Ferdinand Šerbelj je po navedbah časnika sliko opisal kot olje na umetniškem kartonu velikosti 27 krat 20 centimetrov in brez signature. Na hrbtu kartona je vtisnjen reliefni žig proizvajalca kartona in žig münchenskega prodajalca (na hrbtu je cena 70 mark, kolikor je verjetno leta 1888 stal karton).
Kot je še povedal Šerbelj, sta bili do nedavnega znani dve študiji glave starke s kučmo. Leta 2003 je bila v Narodnem muzeju prvič razstavljena tudi ta študija in bila vnesena v katalog opusa Ivane Kobilca Narodne galerije.
Kofetarica je bila slikarki posebej pri srcu in je ni hotela prodati, po smrti jo je zapustila nečakinji.
Direktorica Narodne galerije Barbara Jaki je za Delo povedala: “Za nas to delo ne pomeni neodložljivega nakupa in za Narodno galerijo ta cena ni interesantna. Tako delo je sicer pomembno za naš likovni prostor, če ga vsi skupaj želimo bogatiti, saj prispeva k našemu ustvarjalnemu premoženju.”
Zakaj se je premožen slovenski zbiralec odločil za prodajo dela, Žbona po pisanju časnika ne ve. Razume pa, da lastništvo takšne slike zahteva posebno skrb in skrb za njeno varovanje. Tudi v galeriji Ex Arte so morali za sliko sprejeti posebne varnostne ukrepe. (sta)
