Višje sodišče se je le zmigalo: obrekovalni finski novinar Magnus Beglund se bo moral s “podkupljenim” Janezom Janšo srečati na ljubljanskem sodišču!

Dva dni po tem, ko so iz Odvetniške pisarne Zidar&Klemenčič sporočili, da so vložili nadzorstveno pritožbo zaradi dolgotrajnega odločanja višjega sodišča o tem, katero sodišče je krajevno pristojno za obravnavanje civilne tožbe Janeza Janše zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda in druge, so odvetniki včeraj sklep dobili po pošti, piše današnje Delo.

Spomnimo: Odvetnica Janeza Janše Nina Zidar Klemenčič je v zadevi Janša proti Magnusu Berglundu (Bojanu Potočniku, Milanu Švajgerju in finski nacionalni televiziji YLE) pred dnevi vložila nadzorstveno pritožbo, saj po njenem mnenju višje sodišče nerazumno odlaša z odločitvijo o povsem procesnem vprašanju. Takšno ravnanje sodišč pa vzbuja dvome o vprašanjih nepristranskosti in enake obravnave pred sodišči, je takrat dejala Zidar Klemenčičeva.

No, sedaj se je višje sodišče le zmigalo: zavrnilo je namreč vse pritožbe in potrdilo odločitev novomeškega sodišča, ki se je izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Tako se bo finski novinar Magnus Berglund moral za svoje neutemeljene obtožbe v razvpiti oddaji Resnica o Patrii zagovarjati v Ljubljani (ne pa na Finskem kot si je sam želel), saj je višje sodišče odločilo, da je za razsojo o domnevni škodi, povzročeni v medijih, pristojno sodišče vsake države, v kateri je medij distribuiran.

Kdo sploh je Magnus Berglund in kaj ga je vodilo, da si je izmislil tako hudo obtožbo? Sledijo odlomki iz knjižne uspešnice Dejana Kaloha Od partije do Patrie:  

Verodostojnost finske oddaje Resnica o Partii se je zaradi pavšalnih ugotovitev in napačnih sklepov, namenskih zavajanj, dezinformacij in podtikanj, izrečenih neresnic in obtožb brez vsakršnih dokazov, takoj po objavi sesula kot hišica iz kart. Njen uradni avtor, novinar finske državne televizije YLE, Magnus Berglund, pa si je takoj po oddaji prislužil oznako nesposobnega, neprofesionalnega in dvomljivega raziskovalnega novinarja, ne samo med slovenskimi novinarji, ampak tudi med finskimi novinarji ter finsko pravno-kriminalistično stroko. /…/

Zaradi Berglundovega spornega novinarskega izdelka so se čez nekaj dni prav tako oglasili tudi iz Finske. Najprej so iz finskega Sveta za množične medije (JSN) poudarili, da je oddaja MOT na finski državni televiziji YLE v preteklosti že kršila novinarski kodeks. Primer kršitve se je nanašal na oddajo iz leta 2004, ki je obravnavala trgovanje z nepremičninami. Tožnik, ki se je pritožil na JSN, je ustvarjalcem oddaje MOT očital pristranskost, nekorektnost in potvarjanje izjav. Organi JSN so potrdili tožnikove navedbe in YLE izdali opomin. Različni prizadeti posamezniki in podjetja so oddajo MOT sicer sodno tožili že sedemkrat. /…/

Berglund za Janeza Janšo v povezavi s kaznivim dejanjem, ki mu ga je na koncu oddaje očital, ni uporabil niti priročnih novinarskih ekskulpatornih besednih zvez kot so »naj bi« ali »domnevno«, ampak je kar izrekel trditev, postavil končno sodbo o prejemanju podkupnine, ki naj bi jo Janezu Janši dostavil Walter Wolf. Edino kar se je v oddaji izkazalo za sto procentov resnično, je to, da za obtožbe ni bilo ponujenih nikakršnih dokazov. Berglundova kasnejša nelogična pojasnjevanja, da v oddaji ni pokazal obremenilnih dokumentov, ker ščiti svoje vire, prav tako niso pila vode. Finski novinar bi lahko brez težav javnosti pokazal takšne dokumente, če bi jih res imel in pri tem ne bi rabil izdati svojega vira. Nenavsezadnje je to Berglund že storil, ko je preiskoval sled o domnevnem podkupovanju Patrie v Egiptu. Takrat je dokumente in račune brez vsakršnih težav in strahu za svoje vire objavil v svoji oddaji, da bi dokazal svoje trditve o posredniških provizijah. /…/

Ravno zaradi teh dejstev o Berglundovem drastičnem neupoštevanju minimalnih novinarskih profesionalnih obvez, ostaja nejasna in zaenkrat še ne dokazana pri vsej zadevi s to motno televizijsko »resnico« o Patrii, še ena zelo pomembna stvar. Berglundov motiv za to novinarsko grdobijo. Kaj bi lahko bil Berglundov motiv, da je načrtno oblatil slovenskega premiera in ga obtožil prejemanja podkupnine? Podkupnina? Ogromna podkupnina? Doživljenjska renta? Magnus Berglund je v času priprave dokumentarca s svojo ženo Sari pričakoval širitev njune družine. Dejstvo je, da ko se družina širi, so tudi potrebe večje. Takrat pride prav vsak dodatni evro. Toda to so le moje domneve. Podobne domneve sta imela tudi poslanca Zmago Jelinčič in Miro Petek, ko sta na 41. izredni seji v državnem zboru, 9. septembra 2008, povedala, da obstaja realna možnost, da je Berglund dobil denar oziroma podkupnino za svojo vlogo pri delanju te škandalozne oddaje. /…/

Teorija, da je Berglund svojo »resnico« zmontiral mastno podkupljen, se torej izkazuje za zelo verjetno. Takšna neprofesionalna oddaja, v takšni sporni obliki, s takšnimi dvomljivi pristopi, bi drugače, v nekih normalnih produkcijskih okoliščinah zelo, zelo težko nastala. Magnus Berglund je nekaj dni po objavi za finski časopis Huvudstabladet dejal: »Nikoli ne bi objavil tako grobe obtožbe, če ne bi vedel, da imam prav. Ne bi tvegal lastne kariere, slovesa MOT  in ugleda YLE.« Berglund je torej moral imeti za svoje dejanje in za svoj vložek pri ustvarjanju Resnice o Patrii ogromen motiv, ki bi v končni fazi lahko pokril izpad dohodka, če bi se njegova novinarska kariera v prihodnosti končala. Kako že gre tisti rek, da ima vsakdo svojo ceno… Edini logični sklep, ki ga lahko potegnemo iz ravnanja finskega novinarja, je torej ta, da je Berglund povsem zavestno zavajal in lagal, ko je trdil, da je Patria podkupila Janšo in da ima za svoje obtožbe dokaze. Berglund si torej ni izmislil samo črke »J«, izmislil si je tudi glavni dokaz, ki ga ni nikoli imel, niti ga nikoli ni videl, in ki naj bi stal za njegovo hudo obtožbo. Vse to je Berglund delal z razlogom, ki ga je poznal vsaj on in njegovi delodajalci pri tem umazanem poslu.   

Finski novinar Magnus Berglund je Janeza Janšo obtožil jemanja podkupnine s strani Patrie pred dvema letoma in pol ter vse do danes ni pokazal prav nobenega dokaza za svoje navedbe.

Foto: Matic Štojs