Obama dal vedeti, da se boj za svobodo in človekove pravice izplača
Ameriški predsednik Barack Obama je v mestu Selma v ameriški zvezni državi Alabama ob 50. obletnici s strani policije zatrtega pohoda za volilne pravice temnopoltih, v soboto mlade v ZDA pozval, naj ohranijo duh boja za človekove pravice in hkrati posvaril, da pohod za svobodo še ni končan.
Kot je pred več kot deset tisoči ljudmi, zbranimi na mostu Edmund Pettus v Selmi, še dejal Obama, pohod še ni končan, saj bo “potrebno prečkati nove mostove”. Hkrati je dal jasno vedeti, da se boj za svobodo in človekove pravice izplača, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ameriški predsednik se je v govoru dotaknil tudi najnovejših primerov prekomerne uporabe sile ter drugih oblik diskriminacije temnopoltih s strani belih policistov. “Rasistična zgodovina našega naroda še vedno meče dolge sence na nas,” je še dejal prvi temnopolti ameriški predsednik. Hkrati je Obama izpostavil pogum in domoljubje tistih, ki so se pred petimi desetletji odpravili na pohod.
Policija v Selmi je 7. marca 1965 razbila načrtovani pohod za volilne pravice temnopoltih od Selme do 86 kilometrov oddaljenega Montgomeryja. Policija je okoli 600 mirnih pohodnikov napadla z orožjem, gumijevkami, solzivcem in psi. Nasilje v Selmi, ki se ga je prijelo ime krvava nedelja, so ves čas snemale kamere, vzbudilo pa je veliko ogorčenje po ZDA.
Borec za državljanske pravice Martin Luther King mlajši je 21. marca istega leta organiziral nov, uspešnejši pohod, tokrat pod zaščito nacionalne garde in agentov FBI, ki se ga je udeležilo 25.000 ljudi. Še v istem letu so nato v zveznem kongresu sprejeli zakon o volilnih pravicah, s katerim so bili diskriminacijski zakoni po državah odpravljeni.
Obama je Selmo obiskal v spremstvu soproge Michelle in hčerk Sashe in Malie. Spominske slovesnosti v Selmi se je udeležil tudi Obamov predhodnik George Bush.
Za prvega temnopoltega predsednika ZDA je bil nagovor v Selmi občutljiva naloga, saj je bil v zadnjem času tarča očitkov, da se po nemirih, ki so v mestu Ferguson v zvezni državi Missouri izbruhnili, potem ko je policist avgusta 2014 tam ustrelil neoboroženega temnopoltega najstnika, ni dovolj vpel v razpravo o rasnih vprašanjih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Združenja za državljanske svoboščine poleg tega opozarjajo tudi, da lokalne oblasti volilne pravice, zagotovljene po pohodu v Selmi, danes na sodiščih sistematično izpodbijajo. Ameriško vrhovno sodišče je leta 2013 posamičnim zveznim državam omogočilo spremembo volilne zakonodaje brez odobritve na zvezni ravni, kar je vodilo v uvedbo niza ostrejših pravil za identifikacijo, predvsem na jugu ZDA. Po navedbah kritikov je cilj ukrepov revnim in temnopoltim volivcem otežiti, da bi se jih slišalo. (sta)
Barack Obama