V Banskih dvorih plan B v primeru neuspešne monetizacije hrvaških avtocest
V Banskih dvorih imajo plan B v primeru, če zaradi izidov referenduma ali nezadovoljučih ponudb potencialnih koncesionarjev ne bo uspela načrtvana monetizacija avtocest. Podpredsednik hrvaške vlade Branko Grčić je napovedal možnost, da bi dolgove javnih podjetjih, ki skrbita za avtoceste, poskusili rešiti z javno ponudbo njihovih delnic.
Hrvaška vlada je lani sprožila postopek oddaje avtocest v koncesijo. Računajo, da bodo od koncesionarja dobili najmanj 2,5 milijarde evrov. Nezavezujoče ponudbe so prejeli decembra, imena ponudnikov pa bodo objavili sredi tega leta, ko pričakujejo tudi zaključek pogajanj s potencialnimi koncesionarji.
Vendar pa je vprašanje, ali bodo sploh prejeli kakšno konkretno ponudbo, saj je nerealno, da bi potencialni koncesionarji določili finančni del zavezujoče ponudbe ne da bi vedeli, ali bodo na Hrvaškem razpisali referenduma o monetizaciji, ki ga zahtevajo nasprotniki oddajanja preostalih hrvaških avtocest v koncesijo.
Gre za več kot 1000 kilometrov avtocest, za katere skrbita javni podjetji Hrvatske autoceste (Hac) in Autocesta Rijeka-Zagreb (ARZ).
Predstavniki pobude Ne damo naših avtocest so lani zbrali več kot pol milijona podpisov državljanov, sabor pa je od ustavnega sodišča zahteval oceno ustavnosti referendumskega vprašanja, češ da je v nasprotju s številnimi zakoni, ki jamčijo svobodo podjetništva in varstvo konkurence.
Medtem je ustavno sodišče zavrnilo zahtevo referendumske pobude, da bi vladi prepovedali izvajanje postopka monetizacije, dokler ne bo znan izid referenduma.
Če bo ustavno sodišče podalo pozitivno oceno o referendumskem vprašanju, ki zahteva ne samo zavračanje koncesije nad avtocestam, temveč tudi na celotni mreži javnih cest na Hrvaškem, je monetizacija povsem vprašljiva. Na Hrvaškem imajo več kot 27.000 kilometrov javnih cest.
Zato vlada pripravlja rezervni načrt, da bi na drug način poskusili rešiti poslovanje javnih podjetij Hac in ARZ, ki sta obremenjeni s posojili. Upnikom bodo morali plačati še štiri milijarde evrov glavnic in štiri milijarde evrov obresti v naslednjih 25 let. Levji delež je treba izplačati do leta 2020.
Vlada načrtuje združitev ARZ in Haca, hkrati pa bi ponudila 51-odstotni lastniški delež v javni ponudbi delnic, predvsem hrvaškim pokojninskim skladom, zaposlenim v dveh podjetjih ter državljanom.
Grčić je v petek ocenil, da je plan B za državljane sprejemljiv. “Prvi odzivi so pozitivni. Bomo videli, kako se bodo zadeve razvijale. V tem času je prezgodaj govoriti o končni rešitvi”, je dejal za hrvaške medije.
Tudi minister za morje, promet in infrastrukturo Siniša Hajdaš Dončić je prejšnji teden govoril o rezervnih načrtih za privatizacijo podjetij, ki skrbijo za preostale avtoceste, a vztraja, da je monetizacija najbolj sprejemljiva rešitev za vračanje dolgov Haca in ARZ. Ocenili so, da bi z javno ponudbo delnic dveh podjetjih dobili približno 1,2 milijarde kun (157 milijonov evrov), kar je manj kot polovica denarja, ki ga načrtujejo v primeru koncesij.
Hrvaški mediji ugibajo, da so med ponudniki največja investicijska banka na svetu Goldman Sachs in avstralska finančna skupina Macquarie ter avstrijski gradbinec Strabag, ki je večinski lastnik koncesijske družbe Autocesta Zagreb-Macelj, v katerem ima delež hrvaška država. Koncesijo na avtocestah v hrvaški Istri, ki so bolj znane kot istrski ipsilon, ima podjetje Bina Istra, v katerem je največji koncesionar francosko podjetje Bouygues. (sta)
Banski dvori