CERARJEVA »SVETOST« V POŠTENOSTI

Piše: Vinko Gorenak, poslanec SDS

Se še spomnite nedavne volilne kampanije za volitve v Državni zbor? Na volilnih plakatih Stranke Mira Cerarja (SMC) je bil le obraz Mira Cerarja, niti enega samega drugega kandidata za poslanca ni bilo videti nikjer po Sloveniji. Tudi vsa ali večino soočenj je SMC ponujala isti meni – torej Mira Cerarja. Programa stranke skorajda nismo zaznali nikjer. Sledila je zmaga, kakršne ni zabeležil niti pokojni dr. Drnovšek s svojo nekoč vsemogočno LDS. Pa pustimo ta dejstva in se posvetimo Cerarju.

Pretekli ponedeljek je v Državnem zboru poteka izredna seja na kateri je bil Miro Cerar pričakovano izvoljen za mandatarja. Pozorno sem poslušal njegov nastopni govor, v katerem je seveda podal nekakšen program dela vlade. Če ta njegov nastop pred poslanci primerjam z več nastopi pokojnega dr. Drnovška, pa tudi pokojnega dr. Bajuka ali nastopi Janše, lahko mirno zapišem, da je bil ta nastop vsebinsko najbolj prazen nastop kateregakoli kandidata za predsednika vlade vse od kar imamo svojo državo. Uvodni nastop kandidata za predsednika vlade bi pa že moral vsebovati ključne cilje mandata, roke za njihovo dosego, ter kontrolne mehanizme in nosilce, da se bodo cilji zares in pravočasno uresničili. Nič od tega ni bilo zaslediti v njegovem uvodnem nastopu. Zato pa smo lahko slišali izjemno veliko tistega, čemur lahko rečemo lepo govoriti in nič povedati. Kar 13 krat smo lahko slišali besedno zvezo »prizadevali si bomo«. To pomeni, da lahko ob koncu mandata pač odgovoriš »ja saj smo si prizadevali, toda ni uspelo«. Kar 18 krat smo slišali besedno zvezo »treba bo«. Nič pa o tem kdo in kako ter v kakih rokih. Pogosto uporabljena je bila tudi beseda »moramo«, kar 9 krat jo je uporabil. Nič pa o tem kdo kaj, kdaj in kako. Skratka Miro Cerar je veliko govoril in prav ničesar ni povedal. Si je pa zato prislužil aplavz svojih poslancev in poslancev bodoče verjetne koalicije.

Cerar očitno stavi na lepe besede, na pravno državo in poštenost. Pravna država ob absolutni neoporečnosti in poštenosti zlasti njegovih poslancev, naj bi bila garant reševanja vseh problemov te države. Situacija je prav absurdna. Cerar vse gradi torej na svojem vzgledu, na vzgledu, korektnosti in poštenosti sebe in svojih poslancev, ki jih je označil za nove obraze, ki so želeli tej državi vse dobro, pa do sedaj niso imeli takih možnosti. Cerar sebe, s pomočjo medijev seveda, prikazuje kot nekakšno božanstvo, božanstvo ki pooseblja pravičnost in poštenost. Vsakdo, ki mu seže v roko, pa tako ali tako po njem povzame vse atribute absolutne poštenosti in pravičnosti. Cerarja nam režimski mediji prikazujejo, kot nekakšnega Jezusa, ki bo s svojo poštenostjo in pravičnostjo rešil Slovenijo. No takega pravičnika in poštenjaka smo v podobi Viranta imeli tudi v prejšnji vladi. Tudi on je prisegal na drugačno politiko in absolutno brezmadežnost svojih na hitro zbranih in izvoljenih poslancev. S kakimi težavami se je srečeval in kako je končala njegova stranka pa vemo. V tem pogledu me Cerar spominja na Viranta.

No, za začetek lahko Cerar podrobneje pojasnil, kako je lahko še pred meseci šolam na katerih je govoril tudi o poštenosti in pravičnosti in še čem zaračunaval potne stroške, čeprav je potoval v isto smer isti dan? Dobro bi bilo, da javnosti pove ali drži podatek, da je za Katarino Kresal pisal tudi politične govore in koliko je bil za to plačan? Kljub temu, da nam je Cerar sam dolžan ta in še katera pojasnila, pa bi bilo dobro, da čim prej pregleda zakonsko določeno poročanje poslancev o tem, lastniki katerih firm ali deležev v njih so in ali so vse te firme prenehale poslovati z državo, kar je prav tako zakonska dolžnost. Preden pa se bo tega dela lotil, pa bi bilo dobro, da kupi kako zdravilo proti glavobolu.