Obseg posojil zasebnemu sektorju v območju evra se še krči, a se krčenje počasi blaži
Obseg posojil zasebnemu sektorju v območju evra se je julija v letni primerjavi znova skrčil, a nekoliko manj kot junija. Nazadoval je za 1,6 odstotka, potem ko je mesec dni pred tem za 1,8 odstotka, maja pa za dva odstotka, je danes objavila Evropska centralna banka (ECB).
Dolga in globoka finančne kriza v državah z evrom je povzročila, da so posojila zasebnemu sektorju v evrskem območju skoraj povsem usahnila.
Obseg posojil gospodinjstvom se je julija na letni ravni zmanjšal za 0,5 odstotka, junija pa je bil padec 0,6-odstoten. Letna rast posojil za nakup stanovanjskih nepremičnin, ki velja za najpomembnejšo komponento posojil gospodinjstvom, je bila v sedmem mesecu znova negativna, in sicer pri -0,1 odstotka. Mesec dni pred tem je bila pri -0,4 odstotka.
Rast količine denarja v obtoku se je medtem še dodatno okrepila. Julija je bila medletna rast 1,8-odstotna, kar je 0,2 odstotne točke več kot junija ter 0,7 odstotne točke več kot maja.
Trimesečno povprečno gibanje kazalca M3, ki statistično zmanjša vpliv izrednih dogodkov, je med majem in julijem kazalo 1,5-odstotno rast.
Agregat M3 vključuje gotovino v obtoku in vpogledne vloge, vloge z dogovorjeno zapadlostjo do dveh let in vloge na odpoklic do treh mesecev ter repo posle in dolžniške vrednostne papirje z zapadlostjo do dveh let.
ECB uporablja M3 kot ključni kazalec srednjeročne inflacije; v tej luči ga upošteva pri določanju ključne obrestne mere v območju evra.
Inflacija je bila v evrskem območju julija na letni ravni 0,4-odstotna, s čimer je bila 0,1 odstotne točke pod junijsko. Gre za najnižjo letno stopnjo inflacije od oktobra 2009. Rast cen življenjskih potrebščin je tako precej pod srednjeročnim ciljem ECB, ki je a blizu, a nekoliko pod dvema odstotkoma. (sta)
