Kalifat – oblika islamske vladavine, ki dosledno uveljavlja islamsko pravo
Skrajna skupina Islamska država Iraka in Levanta (Isil), ki se bori tako v Iraku kot Siriji, je v nedeljo v obeh državah razglasila islamski kalifat. Kalifat so označili za sanje vseh muslimanov in upanje za vse džihadiste.
Kalifat je sicer oblika islamske vladavine, na čelu katere je vrhovni verski in politični voditelj z nazivom kalif, ki je naslednik islamskega preroka Mohameda. Kalif je imel v preteklosti svoje ministre, obenem pa je imenoval voditelje posameznih emiratov.
Glavna naloga kalifata v zgodovini je bila uveljavljati islamsko pravo ter ga širiti, od vsega začetka pa so med muslimani – suniti in šiiti – obstajale razlike v pogledih na sam koncept kalifata. Šiiti namreč verjamejo, da so imeli le Mohamedov bratranec Imam Ali in njegovi nasledniki po prerokovi smrti od Boga dano pravico do vodenja.
Sistem kalifatov je bil v islamskem svetu uveljavljen po smrti preroka Mohameda leta 632 in je trajal do padca Otomanskega cesarstva. Nekateri sicer trdijo, da je sistem kalifatov trajal le tri desetletja, torej, dokler so živeli prvi štirje voditelji kalifatov.
Za prevlado so se v islamskem svetu borile številne dinastije, med najbolj znanimi so Umajadi v Damasku, Abasidi v Bagdadu in Otomani v Turčiji. Slednji so na vrhuncu svoje moči zasedali ves Bližnji vzhod, sever Afrike in dele vzhodne oziroma jugovzhodne Evrope.
Marca leta 1924 pa je ustanovitelj moderne turške države Mustafa Kemal Atatürk z ustavo ukinil zadnji kalifat.
A vse do danes je v različnih islamskih skupinah obstajala želja po obnovi sistema kalifatov. Islamska država je bila želja teroristične mreže Al Kaida, že leta 1966 pa so talibani v Afganistanu ustanovili islamski emirat, vendar njihov vodja ni prevzel naziva kalif, poroča francoska tiskovna agencija AFP. (sta)
Pripadniki ISIL-a so tako razkazovali truplo dveh kurdskih civilistov v mestu Kobane v Siriji